Senzorne izkušnje pri predšolskih otrocihBizilj, Barbara (Avtor) Rabič Por, Špela (Avtor) Gričar, Nevenka (Mentor) delovna terapijasenzorna integracijavplivi na otrokov razvojvrtecUvod: Raznolike senzorne izkušnje omogočajo normalen razvoj otroka, saj vplivajo na motorične, procesne, socialno interakcijske spretnosti in dobro počutje. Otroška igra predstavlja osrednjo vlogo pri učenju in pripravi na izzive. Pomembni dejavniki otrokovega razvoja so tudi okolje, starši in hitro napredujoča tehnologija. Namen: Želeli smo raziskati senzorne izkušnje otrok v predšolskem obdobju z uporabo senzornih strategij, vlogo staršev, tehnologije, otrokove motivacije in ravno pravšnjega izziva pri izvedbi aktivnosti. Zanimalo nas je, kako se motorične spretnosti in vedenje otrok spreminjajo v procesu izvajanja vodenih enournih senzornih aktivnostih, ki smo jih izvajali enkrat tedensko, s poudarkom na taktilnih, proprioceptivnih in vestibularnih senzornih prilivih. Metode dela: Diplomsko delo temelji na kvalitativnem pristopu. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, v raziskovalnem pa metodo opazovanja z udeležbo. Predmet raziskovanja so senzorne izkušnje pri predšolskih otrocih. V raziskovalni vzorec smo vključili 16 otrok med tretjim in petim letom starosti. Z internim vprašalnikom smo ugotavljali učinek senzomotoričnih aktivnosti na vedenje in vključenost v aktivnosti. Za zbiranje informacij o volji med izvedbo smo uporabili ocenjevalni instrument Vprašalnik volje pri otroku. Literaturo smo iskali v slovenščini, hrvaščini ali angleščini, po elektronskih bibliografskih bazah, v knjigah in zbornikih s področja delovne terapije in drugih ved od leta 2000 naprej. Uporabljene elektronske baze so bile: DiKul, Google Učenjak, OTSeeker itd., ključne besede pa: senzorna integracija, senzorne strategije, predšolski otroci, aktivnosti senzorne integracije, delovna terapija, vestibularni sistem, taktilni sistem, proprioceptivni sistem, pozornost, MOHO, PVQ, ravno pravšnji izziv, vrtec, vloga staršev, tehnologija. Rezultati: Pri ponavljajočih senzornih aktivnostih so otroci izboljšali in prilagodili izvedbo nalog. Izboljšala se je tudi samozavest, ravnotežje, integracija obeh strani telesa in motorično načrtovanje. Neustrezno vedenje skupine se v tednu po končanih srečanjih ni pojavljalo. Razprava in zaključek: Srečanja so prispevala k motoričnem napredku, novim izkušnjam in ustreznejšemu vedenju otrok, zato je pomembno, da se v igro in strukturirane aktivnost še naprej vključuje elemente senzornih strategij.20192019-09-12 07:45:44Diplomsko delo/naloga110098sl