<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110053"><dc:title>Izdelava sistema za avtomatsko vodenje teleskopa</dc:title><dc:creator>Kaštigar,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Logar,	Vito	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fotografija</dc:subject><dc:subject>astrofotografija</dc:subject><dc:subject>avtomatsko sledenje</dc:subject><dc:subject>teleskop</dc:subject><dc:subject>montaža</dc:subject><dc:subject>Arduino Nano</dc:subject><dc:subject>avtomatizacija</dc:subject><dc:subject>sledilna kamera</dc:subject><dc:subject>PHD2</dc:subject><dc:subject>koračni motor</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi so na začetku predstavljene osnove fotografije, astrofotografija in oprema, ki je za to potrebna. V nadaljevanju se osredotočimo na princip avtomatskega sledenja, ki omogoča astrofotografijo.
V osrednjem delu diplomske naloge se z mikrokrmilnikom Arduino Nanom realizira sistem za sledenje na ekvatorialni montaži teleskopa. Predstavljene so posamezne strojne in programske komponente sistema, ki omogočajo pravilno delovanje sistema. Mogoča sta dva načina pomika, ročni z daljincem in avtomatski, za katerega skrbi računalnik s sledilnim programom PHD2. Slednji deluje s pomočjo sledilne kamere in dveh koračnih motorjev, ki lahko pomikata teleskop po dveh prostorskih stopnjah. Ročni način omogoča poljuben pomik teleskopa, z višjo hitrostjo in brez tresljajev, ki so prisotni ob fizičnih premikih teleskopa.
V zaključnem delu so predstavljeni rezultati samega sistema in možnosti nadgraditev.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-11 13:50:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110053</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
