<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=110005"><dc:title>Karakterizacija in oksidativna stabilnost konopljinega, arganovega, chia olja in olja granatnega jabolka</dc:title><dc:creator>Tepeš,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šegatin,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>konopljino olje</dc:subject><dc:subject>arganovo olje</dc:subject><dc:subject>chia olje</dc:subject><dc:subject>olje granatnega jabolka</dc:subject><dc:subject>oksidativna stabilnost</dc:subject><dc:subject>antioksidativni potencial</dc:subject><dc:subject>peroksidno število</dc:subject><dc:subject>primarni produkti oksidacije</dc:subject><dc:subject>sekundarni produkti oksidacije</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo preverjali oksidativno stabilnost arganovega, konopljinega, chia olja in olja granatnega jabolka. Oljem smo določili maščobnokislinsko (MK) sestavo, gostoto in viskoznost ter iskali povezavo med fizikalnimi lastnostmi in oksidativno stabilnostjo. Vzorcem olja, staranim 1 do 14 dni pri 60 °C, smo določali koncentracijo primarnih in sekundarnih produktov oksidacije ter antioksidativni potencial (AOP). Oksidativno stabilnost olj smo določili tudi z metodo rancimat. Ugotovili smo, da so vsa analizirana olja sestavljena pretežno iz nenasičenih MK. Med gostoto in viskoznostjo smo ugotovili obratno sorazmerje. Za konopljino, arganovo, chia, oljčno in repično olje smo ugotovili skladnost med MK sestavo in jodnim številom. Tako primarni kot sekundarni produkti oksidacije so s časom staranja naraščali. Noben osnovni vzorec olja ni presegal zakonsko dovoljene meje za peroksidno število (PŠ) in proste MK. Med konjugiranimi dieni in PŠ smo ugotovili linearno odvisnost, tako PŠ in para-anizidinsko število pa sta linearno odvisna od vsebnosti večkrat nenasičenih MK. AOP olj je s časom staranja padal. Med AOP in PŠ smo ugotovili obratno sorazmerje – večje kot je PŠ, manjši je AOP. Olja z višjo vsebnostjo nenasičenih MK so imela krajši indukcijski čas, določen z metodo rancimat. Rezultati instrumentalne metode se skladajo z ugotovitvami, dobljenimi z metodo staranja.</dc:description><dc:publisher>[A. Tepeš]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-11 07:46:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110005</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
