<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109988"><dc:title>Prisotnost bakterije Escherichia coli in drugih skupin mikroorganizmov v različnih fazah predelave komposta</dc:title><dc:creator>Fajs,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Godič Torkar,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Griessler Bulc,	Tjaša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kompostiranje</dc:subject><dc:subject>biološko-razgradljivi odpadki</dc:subject><dc:subject>Escherichia coli</dc:subject><dc:subject>patogeni mikroorganizmi</dc:subject><dc:description>Uvod: Pretirana uporaba kemičnih gnojil v zadnjih nekaj desetletij vodi v onesnaženost vode, zraka in prsti. Kmetijstvo se zato usmerja v trajnostni način kmetijske pridelave z uporabo komposta, pridelanega iz biološko razgradljivih odpadkov, ki obnovi rodovitnost prsti. Med kompostiranjem se v kompostu zmanjšuje število patogenih mikroorganizmov, ki bi lahko predstavljali tveganje za zdravje ljudi. Namen: Želeli smo ugotoviti število različnih vrst mikroorganizmov v kompostu iz biološko razgradljivih odpadkov v različnih fazah njegove predelave s poudarkom na prisotnosti in številu bakterij E. coli in Salmonella. Metode dela: 24 tednov smo spremljali celoten proces kompostiranja ene šarže kompostnega kupa v kompostarni podjetja Simbio in pri tem odvzeli skupno 80 vzorcev komposta za mikrobiološke preiskave in 160 vzorcev za fizikalno-kemijske analize. Z mikrobiološkimi preiskavami smo ugotavljali koncentracijo posameznih skupin mikroorganizmov z metodo štetja kolonij na gojiščih. Spremljali smo tudi fizikalno-kemijske parametre vzorcev komposta (temperatura, pH, vsebnost suhe snovi in vsebnost nitritov in nitratov). Rezultati: Začetna mezofilna faza je bila kratka, zajeli smo jo v 1. tednu kompostiranja, kjer smo prisotnost E. coli dokazali v 2 od 10 vzorcev komposta. Bakterije Salmonella v mezofilni fazi nismo zaznali. Termofilna faza kompostiranja je trajala do 18. tedna kompostiranja. V tej fazi se je povprečno število vseh preiskovanih vrst mikroorganizmov znižalo, pri čemer je njihovo število naraslo ob vlaženju kompostnega kupa z izcedno vodo v 5. tednu kompostiranja. Najvišje povprečno število vrste E. coli je bilo v 11. tednu kompostiranja (4,9 log CFU/g) v termofilni fazi. Bakterije Salmonella tudi v termofilni fazi nismo zaznali. Faza ohlajanja in zorenja je trajala od 18. do 24. tedna kompostiranja. V tej fazi smo bakterijo E. coli ugotovili v 8 od 10 vzorcev komposta v 24. tednu kompostiranja; njeno povprečno število v tem tednu je bilo 4,5 log CFU/g. Tudi bakterijo Salmonella smo zaznali v 24. tednu kompostiranja v 3 od 10 vzorcev komposta. Razprava in sklep: Hipotezo, da bosta z Uredbo (2013) predpisani mejni vrednosti število Escherchia coli in prisotnost Salmonella v vzorcih presežena (ne bosta skladni), lahko delno potrdimo. Primerjali smo rezultate 18. in 24. tedna kompostiranja, saj smo v 18. tednu  predvideli zaključek kompostnega procesa. Vrednosti števila E. coli in prisotnost Salmonella v kompostu v 18. tednu kompostiranja ustrezata normativom, kar pomeni, da se kompost lahko uvrsti v 1. in 2. kakovostni razred. V 24. tednu kompostiranja je število bakterij E. coli in prisotnost vrst Salmonella presegalo normative iz Uredbe (2013), zato ta šarža komposta ne more biti uvrščena v 1. ali 2. kakovostni razred. Kompost glede na 24. teden kompostiranja, ni primeren za uporabo v kmetijstvu in se ravna v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-11 07:46:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109988</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
