<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109966"><dc:title>Vpliv biološkega pospeševalca rasti rastlin na mineralno prehrano sončnice</dc:title><dc:creator>Lampe,	Miha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vogel Mikuš,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biološki pospeševalci</dc:subject><dc:description>Sončnica spada med kmetijsko in gospodarsko zelo pomembne rastlinske vrste. Za rastline je zadostna mineralna prehranjenost pogoj za uspešno rast in razvoj. Ker se z dodajanjem gnojil lahko povečata tako uspešnost donosa kot tudi rast rastlin, je za kmetijstvo izbira pravega gnojila vitalnega pomena. Ker navadna kemijska gnojila lahko škodujejo okolju, se v zadnjem času velik poudarek daje predvsem naravnim gnojilom, ki imajo poleg mineralne komponente gnojila prisotne tudi tako imenovane biološke pospeševalce, med katerimi so najštevilčnejše mikorizne glive in PGPB (plant growth promoting bacteria), torej bakterije, ki spodbujajo rast in razvoj rastlin. PGPB imajo več mehanizmov delovanja na rastlino, med katerimi so: biološka fiksacija dušika, proizvodnja indolskih spojin, proizvodnja sideroforov, aktivnost ACC deaminaze in raztapljanje fosfatov. Večina PGPB se nahaja v rizosferi, tanki plasti zemlje, ki neposredno obdaja koreninski sistem rastlin. V diplomskem delu smo preučevali vpliv bioloških pospeševalcev na rast in mineralno prehranjenost sončnic (Helianthus annuus L.) s pomočjo zasnovanega eksperimenta. Eksperiment smo zasnovali tako, da smo posadili sončnice s tremi različnimi izpostavitvami. Prva serija je bila kontrola in ta skupina sončnic ni prejela gnojila. Drugi seriji vzorcev smo dodali avtoklavirano organsko gnojilo, pri čemer smo z avtoklaviranjem odstranili vse, kar je v gnojilu predstavljalo živo komponento. Tretja serija vzorcev je dobila nespremenjeno organsko gnojilo. Po enem mesecu rasti smo vzorce stehtali in jih analizirali z metodo rentgensko fluorescenčne spektrometrije. Poleg tega smo na poganjkih določili tudi vsebnost fotosinteznih pigmentov kot merilo stresa. Hipotezo, da bodo sončnice z dodanim gnojilom, ki ima biološke pospeševalce, bolj rasle in bodo imele primernejšo vsebnost mineralnih snovi kot sončnice z dodanim gnojilom brez bioloških pospeševalcev, smo po statistični obdelavi vzorcev ovrgli. Vzorci posameznih izpostavitev so se med seboj razlikovali le po vsebnosti treh elementov. V poganjkih sta se razlikovali koncentracija fosforja in kalija, v koreninah pa bakra. V eksperimentu nismo potrdili pozitivnega vpliva biološkega pospeševalca, ki smo ga v eksperimentu uporabili.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-11 03:19:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109966</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
