<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109957"><dc:title>Individualizirano načrtovanje samostojnega življenja za osebo z gibalno oviranostjo</dc:title><dc:creator>Krečič,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>samostojnost</dc:subject><dc:description>Samostojno življenje je cilj, h kateremu specialni in rehabilitacijski pedagogi usmerjamo vzgojno-izobraževalno delo z osebami z gibalno oviranostjo. Osebam z gibalno oviranostjo je že od zgodnjega otroštva omogočeno, da s pomočjo različnih terapevtskih pristopov in dodatne strokovne pomoči krepijo funkcionalne spretnosti za izvajanje vsakodnevnih aktivnosti. V izobraževalnih ustanovah so deležni prilagoditev, s pomočjo katerih se lahko enakovredno vključujejo v vzgojno-izobraževalno delo. Osebe z gibalno oviranostjo se ob pričetku študija pogosto odselijo od doma. Ob tem prehodu se naučijo, kako poskrbeti zase. V oporo so jim nekatera društva in zakonodaja, ki jim omogoča osebno asistenco. To pomeni, da lahko sami odločijo, kdaj in kakšno pomoč potrebujejo. Kljub temu pa se je potrebno samostojnega življenja naučiti; predvideti številne ovire in poiskati vire pomoči. 
V specialno-pedagoški stroki je praksa individualiziranega načrtovanja za samostojno življenje skromna. V študiji primera smo izvedli individualizirano načrtovanje s študentko z gibalno oviranostjo. Uporabili smo kvalitativen raziskovalni pristop, raziskovalna metoda pa je bila polstrukturirani intervju. Zanimalo nas je, kako lahko osebo z gibalno oviranostjo opolnomočimo, da bo lahko sama načrtovala cilje za bolj samostojno življenje.
Študija primera je pokazala, da osebi z gibalno oviranostjo največ pomeni vpliv, ki ga ima nad svojim življenjem. Skladno z razvojnim obdobjem prehoda v odraslost je odvisna od finančne podpore staršev, se pa dobro zaveda, katere cilje lahko sama oziroma s pomočjo drugih doseže, da bo na določenih področjih še bolj samostojna. Oseba ugotavlja, da je individualizirano načrtovanje samostojnega življenja pripomoglo k večji samozavesti in občutku kompetentnosti, naučila pa se je tudi postavljanja merljivih ciljev. S pomočjo načrta samostojnega življenja si lažje predstavlja, kako doseči določen cilj. Oseba je poudarila tudi pomen ustreznega vodenja razgovora, predvsem vsebinsko usmerjanje pogovora in sprejemanje njenega mnenja.
Na podlagi študija literature, ugotovitev na podlagi študije primera in na osnovi lastnih spoznanj smo oblikovali model osebnega individualiziranega načrtovanja samostojnega življenja in predstavili smernice, ki bodo v pomoč specialnim pedagogom in drugim strokovnim delavcem pri delu z odraslimi osebami z gibalno oviranostjo.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-11 03:18:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109957</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
