<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109923"><dc:title>Vpliv surfaktantov, trehaloze in temperature na stabilnost veziklov iz jajčnega lecitina</dc:title><dc:creator>Brezovar,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogej,	Ksenija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vezikli</dc:subject><dc:subject>dinamično sipanje svetlobe</dc:subject><dc:subject>surfaktant</dc:subject><dc:subject>trehaloza</dc:subject><dc:subject>zeta potencial</dc:subject><dc:description>Delci nanometrskih velikosti z lipidnim dvoslojem, katerim krajše pravimo kar vezikli, so zadnja leta predmet raziskovanj mnogih znanstvenikov, saj so potencialno uporabni za diagnosticiranje in zdravljenje različnih bolezni. Vezikli nastajajo v naravi, lahko pa jih ustvarimo tudi sami. V magistrskem delu smo se ukvarjali z vezikli, ki smo jih pripravili sami, iz koncentriranega jajčnega lecitina, s postopkom imenovan ekstrudiranje. Zanimalo nas je predvsem, kakšen vpliv ima dodajanje različnih surfaktantov na velikost in zeta potencial pripravljenih veziklov. Velikost smo ocenili z merjenjem hidrodinamskega radija. Spreminjanje velikosti hidrodinamskega radija smo spremljali preko dinamičnega sipanja svetlobe, velikosti zeta potenciala pa preko elektrokinetičnih meritev. V suspenzijo smo dodajali tri surfaktante: kationski - dodecil piridinijev klorid (DPC), anionski - natrijev dodecil sulfat (SDS) in neionski - Brij 30. Prav tako smo spremljali vpliv dodatka sladkorja (trehaloze) in temperature na stabilnost veziklov. Vse eksperimente in meritve smo opravljali pod enakimi pogoji, da bi zagotovili čim boljšo primerjavo med rezultati. Dodajanje kationskega surfaktanta DPC je povzročilo povečanje veziklov pri nižjih koncentracijah surfaktanta, ter razgradnjo pri višjih koncentracijah surfaktanta. Zeta potencial pa se je bolj približal pozitivnim vrednostim. Višanje temperature pa ni imelo opaznega vpliva niti na velikost radija niti na zeta potencial veziklov. Dodajanje anionskega surfaktanta SDS je pokazalo nenavadne rezultate, predvsem glede velikosti radija veziklov, saj je večinoma do sprememb prišlo pri vzorcih, ki so vsebovali trehalozo, torej le-ta ni poskrbela za zaščito veziklov. Zeta potencial pa je postal še bolj negativen, vendar pa se s temperaturo ni bistveno spreminjal. Dodajanje neionskega surfaktanta Brij 30 je prav tako povzročilo spreminjanje velikosti veziklov. Pri višjih koncentracijah surfaktanta  in višji koncentraciji trehaloze je prišlo do razgradnje veziklov, pri nižjih dodatkih in manjši koncentraciji trehaloze pa do vgradnje surfaktanta v vezikle. Rezultati meritev zeta potenciala pa so pričakovano ostali podobni prvotnim vrednostim.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-10 11:05:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109923</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
