<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109915"><dc:title>Vpliv subjektivnih teorij o nasilju na strokovno delo na Centrih za socialno delo v koroški regiji</dc:title><dc:creator>Žvikart,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urek,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>subjektivne teorije</dc:subject><dc:subject>CSD</dc:subject><dc:subject>strokovno delo na področju nasilja</dc:subject><dc:subject>predsodki</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem se posvetila vplivu subjektivnih teorij o nasilju na delo strokovnih delavcev na Centrih za socialno delo v koroški regiji. V teoretičnem uvodu je predstavljena tema nasilja in z njo povezani pojmi. Poudarjeni so tudi pomembnejši zakoni s področja nasilja v družni, opaznejši načini dela z žrtvami in s povzročitelji nasilja. V drugem delu teoretičnega dela so predstavljene subjektivne teorije, predsodki, stereotipi, miti in osebne teorije o nasilju.
Empirični del sestavlja kvalitativna analiza podatkov, pridobljenih iz štirih intervjujev, ki so bili izvedeni med stokovnimi delavkami na Centrih za socialno delo v koroški regiji, ki delujejo na področju nasilja. Rezultati so pokazali, da se strokovne delavke zavedajo vpliva subjektivnih teorij, vseeno pa jih pri svojem delu ne morejo povsem izključiti. Ugotavljam pomembnost izobraževanja na področju nasilja, sploh na področju dela s povzročitelji, saj je raziskava pokazala, da je vpliv subjektivnih teorij pri strokovnih delavcih tam največji, hkrati pa jih pri delu pogosto vodijo njihove subjektivne teorije na področju duševnega zdravja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-10 08:36:18</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
