Določitev eksplozijskih parametrov pšeničnega in riževega škrobaJeraj, Petra (Avtor) Novosel, Barbara (Mentor) prašna eksplozijafizikalne karakteristikeeksplozijski parametripšenični škrobrižev škrobNevarnost pojava prašne eksplozije obstaja v industrijah, kjer se pri procesih uporablja gorljiv prah. Za pojav prašne eksplozije mora biti hkrati izpolnjenih več pogojev, na nastanek, razvoj in posledice fenomena pa vpliva več spremenljivk. V diplomskem delu so predstavljene fizikalne karakteristike in eksplozijski parametri za pšenični in rižev škrob. Predstavljene so vrednosti za nesušena in sušena vzorca. Prikazani so rezultati fizikalnih karakteristik, ki so bile določene s pomočjo termične analize in masne spektrometrije, meritve določanja velikosti delcev in porazdelitve velikosti delcev, meritve specifične površine ter meritve vrstične elektronske mikroskopije. Določeni so bili naslednji eksplozijski parametri: minimalna vžigna energija ter minimalna eksplozijska koncentracija in maksimalni eksplozijski tlak ter maksimalna hitrost porasta tlaka. Vrednost Es je pred sušenjem za pšenični škrob znašala 322,7 mJ, za rižev škrob pa je znašala 256,4 mJ. Po sušenju se je pšeničnemu škrobu Es vrednost znižala za 21 %, riževemu škrobu pa za 90 %. Vrednost MEK je pred sušenjem za pšenični škrob znašala 90 g/m3 in za rižev škrob 105 g/m3. Po sušenju se vrednost MEK riževemu škrobu ni spremenila, pšeničnemu škrobu pa se je znižala za 22 %. Vrednost maksimalnega eksplozijskega tlaka je bila enaka za oba vzorca pšeničnega škroba ter za vzorec nesušenega riževega škroba in je znašala 8,5 bar. Pri sušenem riževem škrobu pa je bila vrednost za 8 % višja. Glede na izračunane vrednosti deflagracijskega indeksa KSt spadata tako nesušen kot sušen pšenični škrob v prvi razred prašne eksplozije, kar pomeni, da sta slabo do zmerno eksplozivna. Rižev škrob pa v obeh primerih spada v drugi razred, kar pomeni, da je močno eksploziven. Glede na rezultate opravljenih določitev ugotavljam, da sušena vzorca predstavljata večjo nevarnost za pojav prašne eksplozije kot nesušena vzorca ter da je rižev škrob v primerjavi s pšeničnim bolj eksploziven, kar pomeni, da bodo v primeru eksplozije riževega škroba hujše posledice kot v primeru eksplozije pšeničnega škroba.20192019-09-10 07:40:08Diplomsko delo/naloga109896sl