<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109796"><dc:title>Odnos med površinsko in podzemno vodo na območju Černeč pri Dravogradu</dc:title><dc:creator>Strgar,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Brenčič,	Mihael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dinamika podzemne vode</dc:subject><dc:subject>Drava</dc:subject><dc:subject>numerični hidrogeološki model</dc:subject><dc:subject>metoda končnih razlik</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Površinska in podzemna voda sta med seboj tesno povezani. Razumevanje njunega medsebojnega odnosa je ključnega pomena za trajnostno upravljanje in varovanje. V Sloveniji je veliko sistemov za oskrbo s pitno vodo neposredno odvisnih od podzemne vode, ki se napaja s strani površinske vode in sta tako njena kakovost in količina povezani z interakcijo s površinsko vodo.
Za preučevanje odnosa med površinsko in podzemno vodo smo si izbrali vodonosnik na območju Črneč pri Dravogradu, kjer imamo na majhnem območju na voljo veliko kvalitetnih podatkov. Območje obsega rečno teraso z rečno ravnico, reko Dravo na severu in potok v Črneškem grabnu na zahodu. Geološko podlago sestavljajo slabo prepustni metamorfne kamnine paleozojske starosti, preko katerih so odloženi dobro prepustni kvartarni nanosi reke Drave.
Pri izdelavi numeričnega hidrogeološkega modela smo si pomagali s podatki o vodostaju reke Drave, pretoku bližnjega potoka in podatki o gladini podzemne vode iz štirih opazovalnih vrtin. Območje je veliko 330 m x 330 m, sestavljata pa ga dve plasti. Med kalibracijo je bilo določenih pet območji s koeficientom prepustnosti med 1,10 x 10-3 m/s in 9,50 x 10 3 m/s in neprepustno območje odlagališča.
Rezultati simulacij modela z različnimi hidrološkimi in hidrogeološkimi stanji so pokazali odvisnost podzemne vode od količinskega stanja površinske vode in količine napajanja iz zaledja. Pri srednjem hidrogeološkem stanju je smer toka podzemen vode od juga proti reki na severu, pri zvišanju gladine reke Drave je z jugozahoda proti severu in nato nazaj proti jugovzhodu, zvišanje gladine potoka pa povzroči spremembo v smeri od zahoda proti vzhodu. Znižanje količine napajanja iz zaledja povzroči obrat toka v smeri od severa proti jugu. Pri ostalih scenarijih je prišlo do spremembe upada gladine podzemne vode.
Model omogoča nadaljnje raziskave na področju dinamike podzemne vode in transporta snovi v podzemni vodi na območju Črneč pri Dravogradu.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-08 07:46:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109796</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
