<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109765"><dc:title>Učinkovitost doma pripravljene pasirane hrane in enteralne formule pri zdravljenju podhranjenosti bolnikov s težko stopnjo prizadetosti osrednjega živčevja</dc:title><dc:creator>Orel,	Anija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fidler Mis,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Homan,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>podhranjenost</dc:subject><dc:subject>prizadetost osrednjega živčevja</dc:subject><dc:subject>pasirana hrana</dc:subject><dc:subject>enteralna formula</dc:subject><dc:subject>gastrostoma</dc:subject><dc:description>Uvod: Bolniki s težko okvaro osrednjega živčevja so zaradi težav s hranjenjem pogosto podhranjeni. Če zadostna prehrana preko ust ni mogoča, je potrebno hranjenje preko hranilne gastrostome. Mednarodne smernice svetujejo uporabo enteralnih formul, vendar se veliko število skrbnikov odloča za uporabo pasirane hrane, ki prinaša tveganja. Do sedaj ni bilo raziskav, ki bi primerjale učinkovitost obeh načinov hranjenja pri zdravljenju podhranjenosti bolnikov s težko nevrološko okvaro. Material in metode: 45 zmerno ali hudo podhranjenih bolnikov s težko okvaro osrednjega živčevja hranjenih preko gastrostome smo razdelili v 2 skupini (hranjenih z enteralno formulo ali s pasirano hrano). Obema skupinama smo izračunali energijski in hranilni vnos, jim pripravili načrt hranjenja ter opravili svetovanje. Prehransko stanje (masa, ITM in višina za starost ter telesna sestava), prebavne težave, število in težo okužb ter zadovoljstvo, smo ponovno ovrednotili po 6 in 12 mesecih od pričetka zdravljenja. Rezultati:  Bolniki obeh skupin so pridobili na Z vrednostih za telesno maso in ITM, vendar skupina na enteralni formuli bolj kot skupina na pasirani hrani (2,04 proti 0,31, p = 0.0000 ter 3,66 proti 0,38, p = 0,0002), ni pa bilo statistično pomembne razlike pri spremembi telesne višine. Obe skupini sta pridobili na mastni telesni masi izraženi kot indeks mastne telesne mase, vendar bolj skupina z enteralno formulo (1,48 kg/m2 proti 0,34 kg/m2, p= 0,0000),  le skupina z enteralno formulo pa je pridobila tudi na pusti telesni masi izraženi kot indeks puste telesne mase, medtem ko pri skupini s pasirano hrano ni bilo statistično pomembne razlike (0,82 kg/m2 proti -0,17 kg/m2, p=0,0091). Pri številu in stopnji okužb ter prebavnih simptomih med skupinama ni bilo statističnih razlik. Zaključek: Rezultati kažejo, da je za zdravljenje podhranjenosti pri bolnikih s težko okvaro osrednjega živčevja primernejša uporaba enteralne formule kot pasirane hrane.</dc:description><dc:publisher>[A. Orel]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-08 07:45:30</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109765</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
