<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109704"><dc:title>Analiza migracijskih tokov v EU in njihovih družbeno-ekonomskih vidikov</dc:title><dc:creator>Strgar,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Redek,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>migracija</dc:subject><dc:subject>imigracija</dc:subject><dc:subject>imigrant</dc:subject><dc:subject>integracija</dc:subject><dc:subject>integracijska politika</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:subject>dejavniki potiska in potega</dc:subject><dc:description>Migracije predstavljajo preseljevanje ljudi iz nekega kraj v drugega. Pri selitvah med državami uporabljamo dva različna izraza. Emigracija predstavlja odseljevanje iz države, medtem ko imigracija označuje priselitev v državo. Poznamo notranje migracije, migracije znotraj EU in migracije zunaj EU. Med glavne pobudnike migracij uvrščamo gospodarske, demografske, socialno-družbene in politične dejavnike. Kako migracije vplivajo na državo prejemnico imigrantov je odvisno od njihove politike vključevanja, zagotovo pa vsaki državi predstavljajo velike izzive. Politike vključevanja so pomembne za lajšanje gospodarskih, fiskalnih in družbenih posledic preseljevanja. Posledice so lahko pozitivne ali pa negativne. V Evropski uniji so politike vključevanja v domeni posameznih držav članic, zato so posledice v posameznih državah med seboj razlikujejo. Leta 2015 je Evropska unija doživela velik val imigriranja. Število prosilcev za azil v EU  je leta 2015 in 2016 preseglo milijon na leto, prvič po drugi svetovni vojni.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-07 07:45:05</dc:date><dc:type>Delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109704</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
