Longitudinalno spremljanje telesne dejavnosti otrok med 11. in 14. letom starostiPotočnik, Žan Luca (Avtor) Jurak, Gregor (Mentor) Sember, Vedrana (Komentor) telesna dejavnostotrocimladostnikimerilniki pospeškovlongitudinalna študijaGlobalno sprejeta priporočila za telesno dejavnost otrok in mladine priporočajo minimalno 60 minut zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti nad dan. Po različnih podatkih je v Evropi manj kot 50 % otrok telesno dejavnih v skladu s priporočili, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije pa globalno več kot 80 % otrok naj ne bi dosegalo priporočil. Raziskovalci iz različnih delov sveta ugotavljajo, da raven telesne dejavnosti upada z odraščanjem in da so dekleta telesno manj dejavna kakor fantje. Namen našega raziskovanja je ugotoviti, kako se spreminja telesna dejavnost slovenskih otrok v obdobju 11 – 14 let in ugotoviti, ali obstajajo razlike v telesni dejavnosti fantov in deklet. Spremljali smo telesno dejavnost otrok v starostnem obdobju 11 – 14 let na vzorcu ljubljanskih osnovnošolcev. V prvem letu meritev je sodelovalo 114 preizkušancev, v drugem 90, tretjem 88 in četrtem 50. Devet preizkušancev je sodelovalo v vseh štirih časovnih točkah. Za merjenje telesne dejavnosti smo uporabili večsenzorne merilnike SenseWear Pro3, ki so podatke beležili v minutnih povprečjih. Zmerno intenzivnost telesne dejavnosti smo opredelili s 4 MET, visoko intenzivnost pa s 7 MET. Za statistično obdelavo smo izbrali metodo analize variance za odvisne vzorce. Razlike v celotni telesni dejavnosti so se izkazale za statistično značilne med starostnima skupinama 11 in 14 let (p = 0,006; - 2,34 h) in starostnima skupinama 12 ter 14 let (p = 0,016; -0,62 h). Razlike v povprečni intenzivnosti (MET) celotne telesne dejavnosti pri različnih starostih so bile statistično neznačilne F(3, 21) = 1,576, p = 0,225. Prav tako razlike v količini zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti F(3, 21) = 1,232, p = 0,323. Analiza sedečega časa je pokazala, da ni statistično značilnih razlik v tej dejavnosti pri različnih starostih F(3, 21) = 1,207, p = 0,323. Prav tako ni razlik med spoloma v količini sedečih dejavnosti F(1, 7) = 0,318, p = 0,590. Zaradi okrnjenega vzorca ugotovitev ne moremo posploševati. Vendar pa bodo lahko uporabne tako za spodbude telesne dejavnosti v šolskem in domačem okolju kot tudi za primerjavo rezultatov prihodnjih tovrstnih raziskav v Sloveniji.20192019-09-07 07:20:17Magistrsko delo/naloga109697sl