<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109695"><dc:title>RAZVOJ TERAPEVTSKEGA JAHANJA V LJUBLJANI</dc:title><dc:creator>Smrekar,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Karpljuk,	Damir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hadžić,	Vedran	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Jahanje oseb s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:subject>terapevtsko jahanje</dc:subject><dc:subject>hipoterapija</dc:subject><dc:subject>konj</dc:subject><dc:subject>pozitivni učinki terapije s konjem.</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela se poraja iz vprašanj, kako lahko terapija s konjem vpliva na boljše počutje jahača in za koga je primerna ter s katerimi težavami se srečujejo osebe s posebnimi potrebami.
Zato smo v diplomskem delu predstavili terapijo s konjem kot eno od oblik pomoči osebam s posebnimi potrebami ter vpliv terapevtskega jahanja na izboljšanje njihovega psihofizičnega stanja. Razložene so razlike med različnimi vrstami terapevtskega jahanja in cilji, ki jim sledijo.
Konj ni le orodje za doseganje cilja, temveč je član terapevtskega tima, ki hkrati pomaga pri izoblikovanju delovnih navad, premagovanju strahu, pa tudi krepitvi samozavesti, zaupanja v lastne sposobnosti, gradnji občutka odgovornosti ter prepoznavanju in upoštevanju skupno postavljenih pravil.
Skrb za konja, kot so nega, hranjenje, jahanje, vključujejo aktivnosti gibalnih spretnosti, zaupanja, sodelovanja, prijateljstvo, komunikacijo in odgovornost do živega bitja.
Terapija s konjem je primerna za vse oblike psihofizičnih motenj, kot so hiperaktivnost, izboljšanje drže, sproščanje zakrčenih mišic, avtizem, za osebe s premajhnim samozaupanjem, osebe z zmanjšano sposobnostjo delovanja v skupini, Downov sidrom, za osebe, ki imajo motnje zaznavanja in govorne težave, lažje in težje gibalno ovirane osebe, cerebralna paraliza, ortopedske motnje, nevrološka obolenja …
V našem primeru je bilo na prvem mestu osredotočenje na govorno motnjo kot osrednji problem in katerega bomo skupaj z orodjem PINK podrobneje predstavili v nadaljevanju.
Na podlagi ankete je bila načrtovana raziskava, ki odgovarja na vprašanje, ali je potreben jahalno terapevtski center v Ljubljani in zakaj.
S spletno anketo smo ugotovili, da v Ljubljani potrebujemo terapevtsko-konjeniški center za osebe s posebnimi potrebami, ki naj bo v bližini mesta, za primerno ceno in z dobro usposobljenimi terapevti.
Zavedati se moramo, da število oseb z različnimi motnjami narašča. Namen raziskave je ugotoviti, ali terapija na konju pomaga osebam pri izboljšanju kakovosti življenja, vključevanju v okolico, motivaciji, pozornosti, poslušanju navodil, doseganju večje odgovornosti in samozavesti glede na obliko motnje, ki jo oseba ima.
Zato bi bilo potrebno:
 vzpostaviti sistem zgodnjega odkrivanja težav obravnavanih otrok in mladostnikov, pospešiti procese ozaveščanja in izobraževanja na vseh ravneh.
 Prilagoditi izvajanje programa posamezniku.
 Uspešno in pravočasno vključevanje mladostnikov v sistem integracije.
Pravočasno ugotavljanje težav in uspešno vključevanje v družbo je več kot zgolj omogočanje vpisa v redno snovno šolo. Je socialna integracija, stik, ki ga mladostnik doseže v družbi. To pa lahko doseže le s sodelovanjem, sprejemanjem drugačnosti in usposobljenimi terapevti. Zato je potreben obojestranski interes, obojestransko sprejemanje in sodelovanje.
Vsaka družba ima in potrebuje osebe s posebnimi potrebami. Ti nas normalizirajo. Ob njih se zavemo, da obstajamo različni ljudje z različnimi potrebami.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-07 07:20:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109695</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
