<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109664"><dc:title>Določanje sladkorja v pijačah z molekulsko absorpcijsko spektrofotometrijo</dc:title><dc:creator>Staniša,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sladkor</dc:subject><dc:subject>sladke pijače</dc:subject><dc:subject>spektrofotometrija</dc:subject><dc:subject>VIS</dc:subject><dc:description>Povzetek: Cilj moje diplomske naloge je bil spektrofotometrična določitev sladkorja v vzorcih komercialno dostopnih pijač. Meritve sem izvajala pri 580 nm z metodo molekulske absorpcijske spektrofotometrije. Za izračun rezultatov sem uporabljala metodo umeritvene krivulje. Tako umeritveno krivuljo kot vse vzorce je bilo pred merjenjem potrebno pripraviti. Za  reagente sem uporabljala HCl, NaOH in DNS reagent. Kot rezultat sem na koncu podala vsebnosti sladkorja, ki sem jih določila v posameznih vzorcih s standardnim odklonom ter vsebnosti sladkorja v 100 mL posameznega vzorca. Dobljene rezultate sem primerjala s podatki o vsebnosti sladkorja v posameznih pijačah.
Najmanjše vsebnosti sladkorja oziroma saharoze sem pričakovala v vodah z okusom, največje pa v gaziranih pijačah. To trditev sem z analizo tudi potrdila. Vodi z okusom, ki je od analiziranih vzorcev vsebovala najmanj sladkorja (Vitamin activity-apple &amp; raspberry, JANA (0,5 L)), sem v povprečju obeh analiz določila da vsebuje 2,63 g sladkorja v 100 mL vzorca. Na deklariranem podatku je navedeno, da vsebuje 2,9 g sladkorja na 100 mL. Vzorec z največ sladkorja je bil Bitter lemon, SCHWEPPES (0,5 L), kateri ima podatek, da vsebuje 13,3 g sladkorja v 100 mL. Moja povprečna določitev dveh meritev je znašala 14,5 g sladkorja na 100 mL vzorca. Podatki o vsebnosti sladkorja, ki sem jih določila s spektrofotometrično se dokaj dobro ujemajo s podatki o sladkorju iz deklaracij vzorcev.
Metoda, ki sem jo uporabljala pri izvedbi eksperimentalnega dela je dobro ponovljiva, vendar je njena slabost, da težko zagotovimo enake eksperimentalne pogoje pri vseh analizah. Zaradi občutljivosti DNS reagenta je pomembno, da vsem vzorcem in umeritvenim krivuljam pomerimo absorbance isti čas po dodatku DNS reagenta, sicer je lahko to eden od ključnih razlogov, da nam rezultati med posameznimi meritvami odstopajo od predvidenih vrednosti oziroma, da rezultati niso dobro ponovljivi.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-06 12:30:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109664</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
