<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109650"><dc:title>Izvedba visokofrekvenčnih sit s tehniko mikrovalovne fotonike</dc:title><dc:creator>Vuk Baliž,	Kristjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batagelj,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikrovalovna fotonika</dc:subject><dc:subject>visokofrekvenčna sita</dc:subject><dc:subject>obdelava signalov</dc:subject><dc:subject>optično vlakno</dc:subject><dc:subject>telekomunikacije</dc:subject><dc:description>Pričujoče delo proučuje možnosti izvedbe visokofrekvenčnih sit s tehniko mikrovalovne fotonike v nekoherentnem režimu. Posledično je obravnava omejena na sisteme z daljšimi kasnilnimi časi, ki dalje terjajo uporabo prenosnih poti več 100-metrskih do več kilometrskih izmer za standardna telekomunikacijska optična vlakna oz. takšnih z ekvivalentno disperzijo. Mikrovalovno-fotonska sita so skladno s teorijo sistemov in signalov predstavljna kot dvovhodni sistemi, ki na svojem vhodu in izhodu predvidevajo visokofrekvenčni mirkovalovni električni signal. Za sita z aperiodično diskretno sistemsko funkcijo je narejena analitična izpeljava prevajalne funkcije po zgledu diskretnih sistemov, in sicer tako za sita s končnim odzivom kot tudi za tista s kvazi-neskončnim odzivom. Sledi opredelitev splošnega mikrovalovno-fotonskega sistema in opis tipičnih gradnikov. V tretjem poglavju so predstavljeni načrti za izgradnjo različnih tipov fotonskih sit s prikrojenimi matematičnimi formulacijami, ki omogočajo nepsoredno pridobitev prevajalnih funkcij. Dalje je razdelek posvečen merilni instrumentaciji in meritvam, ki nam daje empirični vpogled v stvarnost fotonskih sit na primerih izdelanih prototipov, skladnih s predhodno predstavljenimi načrti. Narejena je primerjava izračunanih rezultatov z izmerjenimi, ki poroča o ujemanju resnične izvedbe s pripadajočim modelom in upravičuje uporabo analitskih pristopov k izračunu prevajalnih funkcij za namen generičnega načrtovanja sit s postopki in orodji za načrtovanje diskretnih sit. Za konec je predstavljen še primer uporabe fotonskega sita v hibridni izvedbi z električnim mikrovalovnim sitom za izboljšanje skupnega odziva.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-06 10:00:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109650</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
