<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109625"><dc:title>Učinki miofascialnih tehnik na prožilne točke zgornjih snopov mišice trapezius – pregled literature</dc:title><dc:creator>Rezar,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ipavec,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prožilne točke</dc:subject><dc:subject>miofascialne tehnike</dc:subject><dc:subject>ishemična kompresija</dc:subject><dc:subject>mišica trapezius</dc:subject><dc:description>Uvod: Miofascialne prožilne točke so prekomerno vzdražena mesta v skeletni mišici. Kažejo se kot napet snop mišice, občutljiva tipna zatrdlina v napetem snopu mišice, tipen ali viden lokalni odziv na tipanje, prenesena bolečina in lokalno zmanjšan obseg giba. Delimo jih na aktivne in latentne. Vzrok za nastanek so lahko večje ali ponavljajoče manjše poškodbe, ki so posledica pretirane rabe, preobremenitve ali psihičnega stresa. Prožilne točke so pogosto prisotne v mišici trapezius. Obravnavamo jih lahko z različnimi fizioterapevtskimi tehnikami, med drugim tudi z miofascialnimi tehnikami, ki so cenejše in imajo manj stranskih učinkov. Namen: Predstaviti učinkovitost različnih miofascialnih tehnik pri obravnavi prožilnih točk v zgornjih snopih mišice trapezius na podlagi pregleda literature. Metode dela: Pregled literature po podatkovnih zbirkah PEDro, PubMed, ScienceDirect, DOAJ, MEDLINE, CINAHL, ELSEVIER. Vključili smo randomizirane kontrolirane raziskave v angleškem jeziku, v katerih so proučevali učinek miofascialnih tehnik na prožilne točke v zgornjih snopih mišice trapezius, in so bile objavljene od leta 2010 naprej. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih devet raziskav. Primerjani so bili učinki ishemične kompresije, mišičnoenergetske tehnike, položajno sprostitvene terapije in kombinacije naštetih ter učinki pasivnega raztega in sklepne mobilizacije s primerjalnimi skupinami brez terapije ali z lažno (placebo) obravnavo. Za merjenje učinkov so bili uporabljeni ocena bolečine, meritve praga bolečine s pritiskom, meritve gibljivosti vratne hrbtenice in Indeks zmanjšane zmožnosti zaradi težav z vratno hrbtenico. Ishemična kompresija je preiskovancem zvišala prag bolečine s pritiskom in izboljšala gibljivost vratne hrbtenice. Ta učinek je ostal še en teden po terapiji. Po obravnavi z mišičnoenergetskimi tehnikami se je preiskovancem zvišal prag bolečine s pritiskom in obseg kontralateralne fleksije, po obravnavi s položajno sprostitveno terapijo se je zmanjšala bolečina in zvišal prag bolečine s pritiskom. Učinek na zmanjšanje bolečine, povečanje obsega lateralne fleksije in izboljšanje rezultata Indeksa zmanjšane zmožnosti zaradi težav z vratno hrbtenico je imela kombinacija ishemične kompresije, mišičnoenergetskih tehnik in položajno sprostitvene terapije. Učinkovit postopek za povišanje praga bolečine s pritiskom in povečanje kontralateralne fleksije je bila sklepna mobilizacija. Razprava in zaključek: Z analizo vključenih člankov smo ugotovili, da so pri obravnavi prožilnih točk učinkovite vse tehnike. Za najučinkovitejšo tehniko se je izkazala ishemična kompresija, ki ima tudi najdolgotrajnejši učinek. Za druge tehnike bi bilo smiselno narediti več raziskav, v katerih bi ugotavljali takojšnje in dolgotrajne učinke miofascialnih tehnik.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-06 07:46:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109625</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
