<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109624"><dc:title>Zdravstvena obravnava pacienta s hiperkaliemijo</dc:title><dc:creator>Jerina,	Anže	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Djekić,	Bernarda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Satošek,	Drago	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>medicinska sestra</dc:subject><dc:subject>simptomi in znaki</dc:subject><dc:subject>EKG</dc:subject><dc:subject>odvzem krvi</dc:subject><dc:subject>napake</dc:subject><dc:subject>hemoliza</dc:subject><dc:description>Uvod: Elektrolitsko ravnovesje je pomemben dejavnik homeostaze v človeškem telesu. Odstopanja različnih parametrov, med katere sodi tudi hiperkaliemija, privedejo do resnih stanj, ki so lahko tudi življenje ogrožujoča. O hiperkaliemiji govorimo, kadar je koncentracija kalija v serumu nad 5,5 mmol/l. Ob tem se pojavijo različni simptomi in znaki, ki se kažejo v spremenjenem počutju pacienta, predvsem pa s spremembami v elektrokardiografskem zapisu. Namen: Namen diplomskega dela je prikazati zdravstveno obravnavo pacienta s hiperkaliemijo in izpostaviti pomembno vlogo medicinske sestre, s poudarkom na pravilnem odvzemu krvi. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s kritičnim pregledom literature. Iskanje literature; v obdobju med leti 2009 do 2019, je potekalo prek spletnega portala digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, v mednarodnih spletnih bazah CINAHL, Medline (Pubmed) in Cochrane library ter prek COBIB.SI. Uporabljene so bile ključne besede in besedne zveze: hiperkaliemija, prepoznava, posledice, elektrokardiogram, zdravstvena nega, napake, hemoliza in odvzem krvi. Rezultati: Hiperkaliemija se kaže s pojavom mišične oslabelosti, parestezijami, ohromelostjo spodnjih udov ter s spremembami v elektrokardiogramu, ki so odvisne od koncentracije kalija. Pojavijo se lahko: razširjeni QRS kompleksi, koničasti T valovi, manjši oz. nevidni P valovi, spremembe v ST spojnici, bradikardija in asistolija. Usposobljena medicinska sestra bo znala hitro prepoznati nevarne spremembe in skladno z navodili zdravnika preprečiti poslabšanje zdravstvenega stanja pacienta. Medicinska sestra je vključena tudi v odvzem krvi za določanje vrednosti serumskega kalija, aplikacijo zdravil za nižanje serumskega kalija po zdravnikovem naročilu in učenje pacienta. V pregledani literaturi je prepoznanih več vzrokov za pojav napačnih rezultatov po odvzemu krvi: predolgo zažeta žilna preveza, stiskanje pesti, udarjanje po veni, nepravilen izbor epruvete, nepopolno polnjenje epruvete in sunkovito obračanje epruvete. Razprava in zaključek: Usposobljena medicinska sestra mora biti pozorna in opazovati pacienta, ta pa ji mora zaupati ter poročati o odstopanjih, ki jih občuti, ker so lahko pomemben pokazatelj odstopanj v elektrolitskem ravnovesju v telesu. Poznati mora pravilen postopek odvzema krvi, da zaradi napak pri odvzemu ne pride do lažnih rezultatov. Prepoznati mora spremembe v elektrokardiografskem zapisu, ki so ključnega pomena za pacienta, saj lahko vodijo v smrt. Za vse našteto medicinska sestra potrebuje visoko raven znanja in sposobnost kritičnega razmišljanja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-06 07:46:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109624</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
