<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109621"><dc:title>Vpliv in vloga družine na kakovost oskrbe in življenja starih</dc:title><dc:creator>Bukovec,	Fiona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Švab,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>star človek</dc:subject><dc:subject>kakovostno staranje</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>dom starejših</dc:subject><dc:description>Življenjska doba se v današnjem času podaljšuje. Zaradi demografskih sprememb se spreminjajo tudi politike in sistemi, ki se ukvarjajo s ključnim vprašanjem kakovostnega življenja starejših ljudi. Velik doprinos k zagotavljanju kakovostne oskrbe prinaša institucionalno in neinstitucionalno varstvo starejših prebivalcev, vendar se pri tem vse bolj poudarja pomen družine. V diplomski nalogi je obravnavano kakovostno staranje ljudi, ki bivajo v domu starejših, ter kakšna je pri tem vloga družine. V prvem delu so na podlagi teoretskega orisa starosti predstavljene družbene, zgodovinske in demografske spremembe pri staranju. Sledi analiza kakovostnega staranja, družine in družinskih odnosov ter soustvarjanja kakovostne oskrbe, ki se osredotoča na dejstvo, kako pomembna je pri tem družina. Ta je v drugem delu podkrepljena z analizo intervjujev posameznikov, ki se soočajo s ključnim vprašanjem kakovostnega staranja. Teoretski del se končna z opredelitvijo institucionalnega in neinstitucionalnega varstva. Empirični del je sestavljen iz opisa institucije v sklopu katere je opravljena raziskava. Opisu sledi analiza rezultatov, podkrepljena z odgovori intervjuvancev. Empirični del je zaključen z diskusijo. Ugotovljeno je bilo, da na odločitve večine starih glede oskrbe družina nima posebnega vpliva, kar pa ne pomeni, da njihovo mnenje ne šteje. Dobri družinski odnosi pomembno vplivajo na njihovo počutje, sprejemanje starosti in kakovostno življenje. Razlogi za odločitev za institucionalno varstvo so večinoma osamljenost, nezmožnost skrbeti zase ali za partnerja in slabo zdravstveno stanje. Moški se po odgovorih sodeč težje odločijo za odhod v dom, to določijo predvsem patronažne sestre ali zdravniki, ko pacient pristane v bolnišnici. Ženske po drugi strani, to odločitev sprejmejo hitreje in lažje.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-06 07:46:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109621</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
