<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109598"><dc:title>Vloga učitelja v procesu pomoči učencem, ki počasneje usvajajo znanja</dc:title><dc:creator>Ferenc,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kalin,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učne težave</dc:subject><dc:subject>učitelj</dc:subject><dc:subject>učenci</dc:subject><dc:subject>ki počasneje usvajajo znanja</dc:subject><dc:subject>petstopenjski model pomoči</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava vprašanje vloge učiteljev v procesu odkrivanja in obravnave skupine učencev s splošnimi učnimi težavami, ki počasneje usvajajo znanja, na različnih stopnjah petstopenjskega modela pomoči. V teoretičnem delu smo najprej opredelili splošne in specifične učne težave ter navedli temeljna načela pomoči učencem z učnimi težavami. Sledi predstavitev skupine učencev, ki počasneje usvajajo znanja, navedli smo nekaj priporočil za poučevanje te skupine ter priporočene prilagoditve. V nadaljevanju smo se posvetili modelom pomoči, najprej je naveden model odziva na obravnavo, ki je osnova za kasneje predstavljen petstopenjski model pomoči. Kakovostno in premišljeno diferenciran in individualiziran pouk predstavlja eno izmed pomembnih učiteljevih nalog, zato na kratko predstavimo glavne značilnosti učne diferenciacije in individualizacije, predvsem notranje. Dokument, ki se v največji meri približa individualizaciji, je izvirni delovni projekt pomoči. Predstavimo njegov pomen za učence z učnimi težavami ter njegovo vsebino. V nadaljevanju sledi poglavje, kjer opišemo vlogo učitelja pri pomoči učencem, ki počasneje usvajajo znanja. Na koncu teoretičnega dela opišemo učiteljevo sodelovanje s starši, šolsko svetovalno službo ter z učencem. V empiričnem delu predstavimo kvalitativno raziskavo. Izvedli in analizirali smo šest intervjujev z učiteljicami. Ugotovili smo, da intervjuvane v večini menijo, da je v procesu pomoči učencem, ki počasneje usvajajo znanja, izrednega pomena odnos, ki ga vzpostavijo z učencem. Poznavanje in razumevanje značilnosti te skupine učencev ter poznavanje ustreznih prilagoditev pa predstavljata temelj za kakovostno poučevanje te skupine. V procesu pomoči se učitelj trudi, da učencu omogoči raznolike priložnosti za njegov optimalni razvoj. Intervjuvane se v večini zavedajo, da s svojimi odločitvami in načinom poučevanja vplivajo na oblikovanje osebnosti učenca, zato se želijo v primeru učnih težav ustrezno odzivati. Ugotovili smo, da se vloga učitelja v procesu pomoči tej skupini učencev uresničuje v prvih treh stopnjah petstopenjskega modela. Pojavile pa so se razlike med učiteljicami, ki poučujejo v prvem VIO, in tistimi, ki poučujejo v drugem in tretjem VIO. Iz odgovorov učiteljic prvega VIO-ja razberemo, da veliko bolj celostno pristopajo k obravnavi teh učencev, bolj partnersko sodelujejo s starši in bolj posvetovalno s šolsko svetovalno službo kot učiteljice, ki poučujejo v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-06 07:45:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109598</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
