<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109592"><dc:title>Vojno deklištvo in ideologije: primerjalna analiza mladinskih romanov Zaupno in Hotel Zagorje</dc:title><dc:creator>Ovsec,	Julija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matajc,	Vanesa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dekleta</dc:subject><dc:subject>mladinska vojna pripovedna proza</dc:subject><dc:subject>Anton Ingolič</dc:subject><dc:subject>Ivana Simić Bodrožić</dc:subject><dc:subject>ideologija</dc:subject><dc:subject>feministična kritika</dc:subject><dc:subject>socializem</dc:subject><dc:subject>družbena neenakost</dc:subject><dc:description>V svoji magistrski nalogi obravnavam upodabljanje deklet v vojni pripovedni prozi za mladino. Za primerjalno obravnavo sem izbrala dva mladinska romana, roman Zaupno: Marjetkin vojni dnevnik (1981) slovenskega avtorja Antona Ingoliča, ki je časovno umeščen v drugo svetovno vojno (1941?1945) in protifašistični odpor v prostoru bivše Jugoslavije, ter roman Hotel Zagorje (2010) hrvaške pisateljice Ivane Simić Bodrožić, ki se dogaja v času domovinske vojne na Hrvaškem (1991?1995). V nalogi raziskujem, v kolikšni meri se ideološki in družbeni interesi odražajo v upodabljanju deklet, katerih vzgoja je podrejena mnogim regulacijam, kako so prikazane spremembe v obravnavi žensk in položaja ženske v družbi, saj so dekliške bralke ciljna skupina novih vzgojnih in ideoloških procesov. Predpostavila sem, da se ideološke zasnove političnih in ekonomskih sistemov obeh družb v vojni in po njej odražajo v portretiranju dekliških likov ter da se razlike kažejo v izpisovanju karakternih lastnosti, vključenosti v družbo in sodelovanja v vojni, dojemanja izgube družinskih članov, razumevanju begunskega položaja, odnosa do družine, do prijateljev, do družbe in prevladujočih družbenih vrednot v njunih okoljih, odnosa do telesa in s telesom povezanih tem (prva menstruacija, spolnost, izgled...). Zaradi enake strukture pripovedi (junakinjin dnevnik) in skupnih motivov je v besedilih lažje razbrati ideološki doprinos in družbeno pogojene dejavnike  v referenčnem času in prostoru obeh romanov ter prepoznati podobnosti in razlike v portretiranju dekliških likov. V primerjalni analizi sem se naslonila na feministične literarne teorije in feministično kritiko. Svojo osnovno raziskovalno hipotezo sem v večinski meri potrdila, poleg tega pa sem med primerjavo ugotovila, da se pojavljajo skupne značilnosti v obeh romanih. Oba romana, kljub  vpetosti v različni ideološki okolji,  reproducirata patriarhalno ideologijo, roman Zaupno le v nekoliko manjši meri. Potrdila sem tudi tezo, da se značilnosti obeh ideologij, socialističnega internacionalizma in protisocialističnega nacionalizma,  ki delujeta v obeh referenčnih okoljih, odražata v upodabljanju deklic. Deklici sta namreč nosilki idej, ki se izražajo skozi njuno delovanje, razumevanje sveta in videnje sebe.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-06 07:45:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109592</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
