<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109583"><dc:title>Zelena in situ sinteza nanodelcev srebra na bombažni tkanini</dc:title><dc:creator>Čuk,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorjanc,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šala,	Martin	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>in situ sinteza</dc:subject><dc:subject>srebrovi nanodelci</dc:subject><dc:subject>invazivne tujerodne rastline</dc:subject><dc:subject>rastlinske komponente živilskega odpadka</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je bila proučena in situ sinteza nanodelcev srebra na surovi bombažni tkanini. Kot prekurzor je bil uporabljen srebrov nitrat, kot reducenti pa vodni ekstrakti rastlinskih komponent živilskega odpadka (listi zelenega čaja, koščice avokada in olupki granatnega jabolka) in invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst (korenika japonskega dresnika, plodovi octovca in cvetovi zlate rozge). Za primerjavo je bila bombažna tkanina obdelana tudi samo v reducentih. Barvne vrednosti (vrednosti CIE L*a*b*) vzorcev in globina obarvanja (vrednosti K/S) so bile določene z refleksijskim spektrofotometrom. Zaščitne lastnosti obdelanih vzorcev proti ultravijoličnem sevanju (vrednosti UZF) so bile določene z uporabo UV-Vis spektrofotometra. Morfologija vlaken oziroma oblikovanih nanodelcev je bila opazovana z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM). Vsebnost srebra na vzorcih je bila določena z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS). Vzorcem, kjer je bila in situ sinteza izvedena, so bile proučene tudi njihove protimikrobne lastnosti. Vodni rastlinski ekstrakti so reducirali srebrov nitrat v krogelno oblikovane nanodelce z različno velikostjo in vsebnostjo glede na posamezen reducent. Le-to je vplivalo na uspešnost redukcije rasti bakterij Escherichia coli in Staphylococcus aureus, ki je bila pri vseh tako obdelanih vzorcih odlična. Odlična zaščita proti UV-sevanju je bila izmerjena tako za vzorce z vsebnostjo srebra kot tudi za večino tistih brez prisotnosti srebra. Po večkratnih pranjih vzorci s formiranimi srebrovimi nanodelci še vedno nudijo odlično zaščito proti UV-sevanju, ostali obdelani vzorci pa so uvrščeni v prav dobro ali dobro zaščitno kategorijo. Prisotnost srebrovih nanodelcev vpliva tudi na temnejše barve, ki se odražajo v bolj rdečkastih in rumenkastih barvnih odtenkih. Po pranju večina vzorcev postane svetlejših in modrikastih.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-06 07:45:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109583</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
