<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109574"><dc:title>Vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta z disfagijo po možganski kapi</dc:title><dc:creator>Tomažič,	Melita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podnar,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>disfagija</dc:subject><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>vloga medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>presejanje disfagije</dc:subject><dc:subject>multidisciplinarni pristop</dc:subject><dc:description>Uvod: V akutnem obdobju po možganski kapi se pacienti pogosto soočajo z motnjami požiranja. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju pacientov, ki so izpostavljeni tveganju za aspiracijo tekočine ali hrane v dihalne poti in preprečevanju zapletov, kot so dehidracija, podhranjenost in smrt. Tako ugotavljanje kot tudi obravnava disfagije potekata timsko. Namen: Namen diplomskega dela je opredeliti disfagijo po možganski kapi, predstaviti, kakšna je vloga medicinske sestre pri pacientu z disfagijo, in v raziskovalnem delu predstaviti, kakšno je razumevanje disfagije pri medicinskih sestrah na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Metode dela: Raziskava je bila izvedena s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika v obliki presečne študije, uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Literatura je bila iskana s pomočjo mednarodnih podatkovnih baz COBISS, Cochrane Library, CINAHL with full text, MEDLINE in ScienceDirect, do katerih smo dostopali prek iskalnika PubMed in DiKUL. Izbrani članki so se nanašali na disfagijo po možganski kapi in vlogo medicinske sestre pri njenem ugotavljanju. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da imajo anketirane medicinske sestre največ dvomov pri hranjenju pacienta z motnjo požiranja. To je ena od odgovornejših nalog medicinskih sester. Poznavanje osnov, opredelitev in dejstev motenj požiranja je pri medicinskih sestrah dokaj dobro. Praktično znanje je nekoliko šibkejše, kar velja predvsem za pogoje izvajanja preizkusa požiranja z vodo. Razprava in zaključek: Z več znanja s področja terapevtskih in kompenzatornih prijemov bi bilo samozaupanje medicinskih sester pri hranjenju in hidraciji pacientov verjetno precej večje. Ustaljen in uspešen način prepoznavanja pacientov z disfagijo pripomore k preprečevanju zapletov, ki jih povzroča disfagija. Še večja usposobljenost kadra bi uspeh obravnave še potencirala. Poudarek je treba dati dobremu timskemu sodelovanju in povezovanju v multidisciplinarnem timu. Raziskava je pokazala potrebo po stalnem izobraževanju s strani specialistov logopedov, usposobljenih za obravnavo pacientov z nevrogeno obliko motenj požiranja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-06 07:16:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109574</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>