<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109490"><dc:title>Kompetence socialnih delavcev in delavk na centrih za socialno delo</dc:title><dc:creator>Golob,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mesec,	Bojana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kompetence</dc:subject><dc:subject>uporabnost</dc:subject><dc:subject>zahteve</dc:subject><dc:subject>Fakulteta za socialno delo</dc:subject><dc:subject>center za socialno delo</dc:subject><dc:description>Tekom prakse v tretjem letniku sem bila priča upravičenim kritikam dela socialnih delavk na centru in hkrati predanemu, vestnemu in dobro opravljenemu delu socialnih delavk in delavcev, zato v tej diplomski nalogi raziskujem, katere kompetence, pridobljene na Fakulteti za socialno delo, so uporabne za delo na centrih za socialno delo in kakšne kompetence zahteva delovno okolje na centru od zaposlenih socialnih delavk in delavcev. V pregledu problematike se poglabljam v vprašanje kaj je socialno delo, predstavim predmetnik Fakultete za socialno delo in predvidene kompetence, ki bi jih študentje morali osvojiti, ter na kratko preletim zgodovino centrov za socialno delo in opredelim področja na centru. Raziskava je kvantitativna in kvalitativna. Preko spletne ankete sem zbirala kvantitativne podatke o tem, kako kompetentni se počutijo socialni delavci na centru za socialno delo glede na pridobljene kompetence iz študijskih let in kako uporabne so le-te za njihovo delo. Preko intervjujev pa sem želela ugotoviti, katere kompetence pričakuje center od zaposlenih socialnih delavcev in delavk za delovno mesto, ki ga opravljajo, ali te kompetence pridobijo na fakulteti in kakšne možnosti nadgradnje kompetenc jim ponuja center sam. Nekatere izmed hipotez, ki si jih zastavljam v raziskavi so tudi: (H2) Več kot polovica anketirancev, ki so opravljali prvo ali drugo stopnjo na Fakulteti za socialno delo, so vse oziroma večino osvojenih kompetenc pridobljene tekom študija lahko uporabili v praksi za delo na centru za socialno delo. (H3) Če bo povprečje uporabnosti specifičnih in splošnih kompetenc znašalo manj kot 2,5, pomeni, da so v povprečju splošne in specifične kompetence od še kar do zelo uporabne za delo na centru za socialno delo. (H4) Pri vprašanju o uporabnosti kompetenc bosta specifični kompetenci znanje in sposobnost pogovarjanja in znanje in sposobnost vzpostavljanje delovnega odnosa in osebnega stika dobili najnižje povprečje, kar pomeni da sta ti dve kompetenci najbolj uporabni za delo na centru. Raziskovalna vprašanja pa so (RV1) Katere kompetence zahteva določeno delovno mesto od socialne delavke na centru za socialno delo? (RV2) Ali so zahtevane kompetence za delovno mesto, na katerem je trenutno zaposlen socialni delavec ali delavka na centru za socialno delo, pridobljene na Fakulteti za socialno delo? Če ne, kje jih je pridobil? (RV3) Kako skrbi center za socialno delo za nadgradnjo kompetenc zaposlenih socialnih delavk in delavcev? Populacija, zajeta v raziskavo, so vsi socialni delavci in delavke na centrih za socialno delo po Sloveniji v obdobju od aprila do junija 2019, vzorec pa so vsi socialni delavci in delavke centrov za socialno delo Ljubljana Vzhod, ki je bil izbran neslučajnostno in priročno. Zdi se mi velik uspeh za Fakulteto za socialno delo, da so prve tri splošne in specifične kompetence, pri katerih se socialni delavci počutijo najbolj kompetentno, tudi kompetence, ki so najbolj uporabne za delo na centru za socialno delo, te so kritična in etična (samo)refleksija mišljenja in ravnanja, veščine komuniciranja in prepoznavanje in odzivanje na raznolikost. Daleč najbolj kompetentno se počutijo pri specifični kompetenci vzpostavljanja delovnega odnosa in osebnega stika, kar je tudi najbolj uporabna kompetenca od kompetenc pridobljenih na Fakulteti za socialno delo za delo na centru za socialno delo. Tri najmanj uporabne splošne kompetence in hkrati kompetence, pri katerih se socialni delavci počutijo najmanj kompetentno, pa so inovativnost, sposobnost mreženja, sposobnost delovanja v mednarodnem pluralnem in strokovnem okolju. Glavni manko diplomske naloge je majhno število udeležencev pri spletni anketi in dejstvo, da so trije intervjuvanci prihajali iz istega centra. Razlagam si, da je bil čas raziskovanja neustrezen za centre, saj se ravno v tem času soočajo s posledicami reorganizacije ter uvedbo Krpana. Glavni predlogi iz raziskave izhajajo, da bi bilo dobro v predmetnik na Fakulteti za socialno delo uvesti več predmetov iz prava in psihologije ter se bolj dotakniti in obravnavati teme kot so revščina, neprostovoljni uporabniki, alkoholizem in duševno zdravje.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-04 08:35:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109490</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
