<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109483"><dc:title>Analiza ukrepov skupne kmetijske politike EU z vplivom na gorska območja z omejenimi dejavniki</dc:title><dc:creator>Gabrovšek,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Glavan,	Matjaž 	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gorska območja</dc:subject><dc:subject>strmine</dc:subject><dc:subject>območja z omejenimi možnostmi</dc:subject><dc:subject>neposredna plačila</dc:subject><dc:subject>skupna kmetijska politika</dc:subject><dc:description>Kmetijska pridelava v svetu se vse bolj intenzivira in zato se obdeluje le najboljša kmetijska zemljišča. V Sloveniji imamo za intenzivno pridelavo na voljo le malo kmetijskih zemljišč, saj se jih večina uvršča v OMD območja. Največ jih uvrščamo v gorska območja. Na teh predelih prevladujejo srednje velike družinske kmetije, ki zaradi negospodarnosti kmetovanja to dejavnost opuščajo, s tem pa prihaja do zaraščanja nekdaj obdelanih zemljišč in do izseljevanja ljudi s podeželja v mesta. Kljub temu, da so kmetijam na gorskih območjih namenjena določena neposredna plačila, ki se dodeljujejo glede na naklon in nadmorsko višino obdelovalne površine, se trend opuščanja nadaljuje. To nam pove, da je problem širši in da za opuščanje dejavnosti in izseljevanje ni kriv le mlačen odziv kmetijske politike ampak tudi odziv drugih ministrstev, ki so odgovorna za infrastrukturo, spodbujanje turizma … Za reševanje tega problema bo torej pomembno medresorsko sodelovanje in usklajevanje interesov posameznih ministrstev</dc:description><dc:publisher>[T. Gabrovšek]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-04 07:45:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109483</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
