<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109455"><dc:title>Biološki procesi samopopravljivosti betona</dc:title><dc:creator>Legan,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgajnar Gotvajn,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bakterije</dc:subject><dc:subject>beton</dc:subject><dc:subject>biološki procesi</dc:subject><dc:subject>kalcijev karbonat</dc:subject><dc:subject>samopopravljivost</dc:subject><dc:description>V biološkem procesu samopopravljivosti betona, bakterije proizvajajo kristale kalcijevega karbonata in z njimi napolnijo razpoke, ki se pojavljajo na površini betona. Po navadi se te bakterije hranijo s kalcijevim laktatom in med presnovo proizvajajo kalcijev karbonat, ki tesni razpoke. Neaktivne bakterije se aktivirajo, ko pridejo v stik z vodo in kisikom. Poraba kisika med delovanjem bakterij pa ne pomaga le pri bakterijski pretvorbi kalcijevega laktata v kalcijev karbonat, temveč se tako tudi zmanjša količina kisika v betonu, saj ta ustvarja pogoje za korozijo. Zaradi bakterijske pretvorbe se kisik porabi in s tem podaljša obstojnost betonske infrastrukture. 
Namen diplomskega dela je bil pregled dostopne literature s področja bioloških procesov samopopravljivosti betona in primerjava teh procesov z naravnimi procesi samopopravljivosti betona. Ugotovitve avtorjev, ki opisujejo procese samopopravljivosti betona, se v mnogih pogledih še vedno razlikujejo. Največ razlik pri avtorjih opazimo predvsem v smislu kako izbrati najbolj učinkovito vrsto bakterije ter organskega hranila oziroma nutrienta za te bakterije, ter na kakšen način vnesti te bakterije v sam beton.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-03 14:35:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109455</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>