<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109439"><dc:title>Skupnostno kuhanje v avtonomnih prostorih</dc:title><dc:creator>Ivačič,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorn,	Jelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtonomne skupnosti</dc:subject><dc:subject>radikalno socialno delo</dc:subject><dc:subject>samoorganizirano socialno delo</dc:subject><dc:subject>skupno</dc:subject><dc:subject>reproduktivno delo</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi raziskujem (kot je že iz naslova razvidno) skupnostno kuhanje v avtonomnih skupnostih. V teoretičnem uvodu predstavim tri ključne koncepte, iz katerih izhaja tudi raziskava. Najprej opišem, kaj so avtonomni prostori, namenske skupnosti in skupnosti v uporu. Pri tem na kratko popišem zgodovino zasedanja praznih prostorov ter prikažem različne ravni upora neo-liberalnemu sistemu, ki jih avtonomni prostori vsebujejo. Najpomembnejše med temi ravnmi so  zavračanje privatne lastnine, neprofitno delovanje ter gradnja skupnosti, ki omogoča skupen boj.  S tem vnesem temo avtonomije, ki jo razvijam skozi celotno besedilo. Nato opredelim radikalno socialno delo in prikažem, da le-to ni pozabljena ideja revolucionarne preteklosti, temveč tisto socialno delo, ki dejansko lahko sodeluje pri družbenih spremembah. Poleg tega prikažem, kako tradiciji radikalnega socialnega dela sledijo sodobnejši modeli kot so kritično socialno delo, direktno socialno delo ter samoorganizirano socialno delo, ki vsi temeljijo na avtonomiji. 
Skupnostno kuhanje razumem kot del samoorganiziranega socialnega dela ter kot primer skupnega, ki je tretji temeljni koncept mojega dela. Skupno razumem kot kolektivizacijo zadovoljevanja potreb in kot proces, ki gradi skupnosti v uporu, kot temelj avtonomnih prostorov. Skozi analizo skupnega prikažem, kako je reproduktivno delo polje, ki mora biti politizirano, saj njegova kolektivizacija omogoča radikalno transformacijo vsakdanjika in vzpostavitev skupnosti, ki presega zatiranje na podlagi rase, razreda, spola, telesnih zmožnosti. 
	V empirični raziskavi pa želim doseči dvoje. Najprej želim popisati načine, ako avtonomne skupnosti razumejo skupnostne kuhinje, obenem pa želim s celotnim delom politizirati kolektivizacijo reproduktivnega dela. Na podlagi rezultatov prikažem, da je kolektivizacija reproduktivnega dela, čeprav običajno premalo politizirana, del vseh avtonomnih skupnosti, ki sem jih raziskovala. In četudi ni politizirana, je politično delovanje, saj omogoča radikalizacijo vsakdanjika in zadovoljevanje potreb ljudi izven okvirov kapitalističnih odnosov.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-03 08:35:55</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109439</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
