<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109434"><dc:title>Sinteza in vrednotenje fluorescentnih sond za označevanje plazemske membrane živih celic, primernih za mikroskopijo z vzbujenim praznjenjem emisije</dc:title><dc:creator>Esih,	Hana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajk,	Stane	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>STED/ fluorofori/ membranske probe/ kumarin /super-ločljivost</dc:subject><dc:description>Super-ločljivostne mikroskopske metode, s katerimi lahko opazujemo strukture, manjše od uklonske limite, so korenito pripomogle k razumevanju celične in molekularne biologije. Mikroskopija z vzbujenim praznjenjem emisije (STED) kot ena izmed super-ločljivostnih metod nam omogoča opazovanje intraceličnih zgradb, preučevanje dinamike živih celic na nanometrski skali in omogoča vpogled v trenutno dogajanje, obnašanje in interakcije, ki jih pri fiksiranih celicah ne moremo opazovati. Fluorescentni označevalci, s katerimi označimo strukture, morajo ustrezati različnim kriterijem, da so primerni za mikroskopijo STED. Za selektivno označevanje plazemske membrane morajo sonde izkazovati še dodatne lastnosti, zato je ta nabor še toliko bolj omejen. 
V magistrski nalogi smo sintetizirali in analizirali sonde za selektivno označevanje plazemske membrane na osnovi kinolinskega skeleta in na osnovi kumarinskega skeleta, natančneje na osnovi sonde MePyr500. Slednja ima izvrstne foto-fizikalne lastnosti, a neselektivno označi vse celične membrane. Sondo smo modificirali z vpeljavo dodatnega naboja, ki po vgraditvi v plazemsko membrani prepreči prehod sonde v druge membrane celice. Pripravljene fluorofore smo analizirali s pomočjo spektroskopih metod in jim pomerili ekscitacijske in emisijske spektre. Želeli smo, da so sintetizirani označevalci svetli, stabilni, s čim večjim Stokesovim premikom in da hkrati specifično označujejo plazemsko membrano. Najbolj primerne sonde smo poslali na Institut Jožefa Stefana, kjer so preizkusili, kako označujejo celice in kakšne so njihove foto-fizikalne lastnosti, ko jih izpostavimo pogojem mikroskopije STED. 
Kot najbolj uspešna se je izkazala sonda kumarinskega tipa SHE 2n, ki zaradi dveh pozitivnih nabojev specifično označuje plazemsko membrano celic in je hkrati zelo foto-stabilna. Omogoča pridobivanje slik z odlično ločljivostjo in hkrati ni izkazovala toksičnih učinkov na celice, zato je smiselna nadaljnja sinteza njenih analogov in optimizacije reakcijskih pogojev. Sintetizirani analogi kinolinskih sond npr. SHE 1h niso primerni za STED nanoskopijo, saj nimajo dovolj emisije pri valovnih dolžinah STED laserja (775 nm) in zato ne omogočajo pridobivanja super ločljivostnih posnetkov. Poleg tega kinolinske sonde niso zelo selektivno označevale plazemske membrane.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-03 08:35:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109434</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>