<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109366"><dc:title>Ovire in spodbude za fizično aktivnost pri osebah z motnjo v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Koželnik,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osebe z motnjo v duševnem razvoju</dc:subject><dc:subject>ovire</dc:subject><dc:subject>spodbude</dc:subject><dc:subject>fizična aktivnost</dc:subject><dc:description>Uvod: Osebe z motnjo v duševnem razvoju živijo gibalno neaktivno življenje, favorizirajo sedeče aktivnosti in tekom dneva ne dosegajo minimalnih gibalnih zahtev. Namen: Namen diplomskega dela je dobiti vpogled v pojavnost fizičnih aktivnosti pri osebah z motnjo v duševnem razvoju, njihove ovire in spodbude za izvajanje aktivnosti ter ugotoviti povezanost navedenih ovir s pogostostjo izvajanja aktivnosti. Metode dela: Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Sestavljen je bil iz demografskih vprašanj, tabele s fizičnimi aktivnostmi, kjer se je njihova pogostost izvajanja ocenjevala s pomočjo skale (vsak dan – nekaj dni na teden – nekaj dni na mesec – nekaj dni na leto – nikoli). Ovire in spodbude so se ocenjevale na prilagojeni 3-stopenjski lestvici. Uporabljen je bil namenski vzorec. Pogoja za udeležbo sta bila, da je oseba z motnjo v duševnem razvoju, ki je varovanec Varstveno delovnega centra Tončke Hočevar in da razume vprašanja. Sodelovalo je 47 oseb, 16 žensk in 31 moških, katerih starost se je gibala od 25 do 69 let. Rezultati: Najpogosteje izvajani aktivnosti sta bili delo (93,6 %) in sedeče aktivnosti (78,7 %). Sledila je hoja, katero 46,8 % udeležencev izvaja vsak dan. Osebe se redkeje udeležujejo nogometa, košarke in namiznega tenisa (76,6 %; 63,8 %; 76,6 % se nikoli ne udeleži teh aktivnosti). Najpogosteje navedena ovira je bilo slabo vreme (76,6 %), sledilo je pomanjkanje energije (53,2 %) in pomanjkanje financ (44,7 %). Spodbude se pokažejo ob prejemu nagrade (97,9 %), kadar osebe uživajo v aktivnosti in posledično zvišujejo samozavest (obe 93,6 %). Spodbuda socializacije se kaže v druženju s prijatelji (89,4 %), spodbudi staršev (87,2 %) in spoznavanju novih ljudi (55,3 %). Ugotovljena je bila povezava med nekaterimi ovirami in pogostostjo izvajanja aktivnosti. Razprava in zaključek: Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo kar nekaj ovir za udejstvovanje v fizičnih aktivnostih, a kljub temu so spodbude zastopane v zelo velikem številu. Tukaj je pomembna  promocija gibanja in splošno ozaveščanje oseb o pomenu gibanja, prilagajanje aktivnosti na nivo njihovih spretnosti ter izoblikovanje programov, ki bi odpravljali navedene ovire.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-31 07:46:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109366</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
