DRUŽBENI POJAV (ŽENSKEGA) REDOVNIŠTVA IN NJEGOV ODNOS Z JAVNO SFEROSuhovršnik, Mojca (Avtor) Zalta, Anja (Mentor) žensko redovništvoRKCdružbeni pojavjavna sferadiskriminacijaposlanstvoV diplomskem delu predstavljam (žensko) redovništvo kot družbeni pojav ter podrobno opisujem vse njegove konstitutivne elemente. Za razumevanje (ženskega) redovništva kot družbenega pojava moramo v najširšem smislu razumeti tudi njegovo hierarhično strukturo1, kjer so na dnu piramide same članice redov, torej redovnice, na vrhu piramide pa RKC kot krovna organizacija, redovi ter redovnice pa delujejo pod njenim okriljem. Redove uvrščamo med religijske organizacije in so sestavni del strukture RKC. Ženske v RKC ne morejo pridobiti statusa klerika – ženski redovi so tako izključno laiški. Posameznik oz. posameznica si z vstopom v red (lahko) zagotovi ugleden družbeni status, saj v družbi redovništvo ne velja za običajno, temveč za nekaj posebnega in (včasih) večvrednega. Poznamo dve vrsti redov: aktivne in kontemplativne – redovniki in redovnice v aktivnih redovih so lahko v svojem okolju dejavno udeleženi, tisti, ki so v kontemplativnih redovih, pa so od okolja ločeni. Skozi izvedene intervjuje, ki predstavljajo »glas« redovnic, opisujem, kakšen je odnos redovništva v povezavi z javno sfero v Sloveniji – od diskriminacije, vpliva redovništva, uspešnosti izpolnjevanja poslanstva do sprememb v redovništvu itd.20192019-08-30 07:15:18Diplomsko delo/naloga109308sl