<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109230"><dc:title>Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih na Centrih za socialno delo</dc:title><dc:creator>Jurič,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kresal,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>družina</dc:subject><dc:subject>družinsko življenje</dc:subject><dc:subject>poklicno življenje</dc:subject><dc:subject>usklajevanje poklicnega in družinskega življenja</dc:subject><dc:subject>center za socialno delo</dc:subject><dc:description>Med opravljanjem obvezne prakse na centru za socialno delo sem hitro opazila, da veliko zaposlenih v službi ostaja dlje, kot jim to veleva uradni delovni čas; prav tako pa si nekateri službeno delo velikokrat s seboj odnašajo tudi domov. Začela sem se spraševati oz. razmišljati, kako jim sploh uspe usklajevati poklicne in družinske obveznosti. Ob načrtovanju zaključevanja študija se mi je tako porodila ideja, da lahko to problematiko,  kako zaposleni na centrih za socialno delo usklajujejo poklicno in družinsko življenje, raziščem v sklopu svoje diplomske naloge.
Za merski instrument v raziskavi sem uporabila anketni vprašalnik, s katerim sem želela izvedeti koliko časa zaposleni na centru za socialno delo v povprečju preživijo na delovnem mestu; koliko službenega dela na teden opravijo doma; koliko časa namenijo družinskim obveznostim; kako dobro delavci – starši, ki so zaposleni na centru za socialno delo poznajo pravice, ki jim pripadajo iz naslova zaposlenega starša; ali se zaposleni na centru za socialno delo srečujejo s težavami in ovirami pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja; ali obstajajo razlike med spoloma in ali morda obstajajo razlike med zaposlenimi na različnih centrih za socialno delo v zvezi z usklajevanjem poklicnega in družinskega življenja. V raziskavi je sodelovalo 70 oseb, od tega 67 oseb ženskega spola in 3 osebe moškega spola. 26 oseb je zaposlenih na Centru za socialno delo Spodnje Podravje, 21 oseb na Centru za socialno delo Celje, 13 na Centru za socialno delo Maribor in 10 na Centru za socialno delo Pomurje. 
V svoji raziskavi sem prišla do zaključka, da pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja prihaja do razlik med spoloma in prav tako tudi do razlik med zaposlenimi na različnih centrih za socialno delo. Ugotovila sem, da se zaposleni na centrih za socialno delo pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja srečujejo z različnimi ovirami, vendar največja težava ni v samem usklajevanju, temveč v preobremenjenosti zaposlenih delavcev. Svojo diplomsko nalogo tako zaključujem z mnenjem, da so na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja zaposlenih delavcev na centrih za socialno delo še vedno potrebne spremembe. 
Med možnimi rešitvami za lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti zaposlenih na centrih za socialno delo predlagam kot rešitev oz. razbremenitev tudi  nove kadrovske zaposlitve, spremembe delovnega časa, boljšo notranjo organizacijo dela in  spodbujanje pripravljenosti delodajalcev za podporo ukrepom, ki bi olajšali usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-28 08:35:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109230</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
