Svatah pramanja v gaudijski vajšnavski vedanti: Dživa Gosvami in Kumarila BhattaBerlak, Domen (Avtor) Črnič, Aleš (Mentor) kognicijaintrinzična veljavnostvedantamimamsaneposredno izkustvoUtemeljevanje veljavnosti spoznave je ključna prvina vsakršnega epistemološkega udejstvovanja. Magistrsko delo sestoji iz hermenevtične analize, ki vzame pod drobnogled uporabo vplivne ideje svatah pramanje oziroma intrinzične veljavnosti vseh kognicij, ki jo je razvil Kumarila Bhatta, v gaudijski vajšnavski vedanti Dživa Gosvamija. V ospredju je proučevanje prizadevanja za uveljavitev Šrimad Bhagavatama kot prvenstvene oblike verbalne kognicije, ki naj bi zaradi svojega statusa apaurušeje oziroma brez avtorstva upravičila neposredno izkustvo transcendentalnih ontoloških stanj. Delo uvodoma začrta širše ozadje razvoja indijske epistemologije in razčlenitve njenih osnovnih konceptov ter nadaljuje s podrobnejšo predstavitvijo temeljnih elementov miselnih tradicij, ki jima pripadata omenjena avtorja. Sledi podrobna razlaga ideje intrinzične veljavnosti, kot je ta definirana v Kumarilovi Šlokavarttiki, pri čemer so navedeni tako razlogi za njeno formulacijo, kakor tudi ovire, ki jih je Kumarila moral premostiti. Zatem je ovrednoteno Dživovo razumevanje in uporaba Kumarilovega epistemološkega aduta. Nazorno so prikazani koraki, ki jih Dživa napravi z namenom približanja nove vajšnavske sampradaje k vedantskemu diskurzu, obenem pa je izpostavljena tudi motivacija zaslužna za ta epistemološki projekt. Analiza se sklene s pojasnitvijo vloge ključnih elementov razprave – intrinzične veljavnosti, neposrednega izkustva in verbalne kognicije – v oziru na življenje Čajtanje Mahaprabhuja, začetnika gaudijskega vajšnavizma.20192019-08-27 10:51:21Magistrsko delo/naloga109207sl