<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109186"><dc:title>Leto 1968 v Cerkvi v Sloveniji in Vekoslav Grmič</dc:title><dc:creator>Maver,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>teologija na Štajerskem v 20. stoletju</dc:subject><dc:subject>"vzhodna politika"</dc:subject><dc:subject>Pavel VI.</dc:subject><dc:subject>Cerkev v komunizmu</dc:subject><dc:description>Leto 1968 je bilo ob vseh svojih vseevropskih razsežnostih pomembno tudi za mariborsko škofijo. Delna obnova visokošolskega študija teologije v obdravskem mestu je sovpadla s škofovskim posvečenjem Vekoslava Grmiča. Svojevrstno »pomlad« teološke misli v Mariboru in na Slovenskem je omogočil preplet različnih notranjecerkvenih in zunanjih okoliščin, ki pa je sočasno začrtal tudi njene meje. Med njimi je treba omeniti predvsem splošno navdušenje nad drugim vatikanskim cerkvenim zborom in »vzhodno politiko« papeža Pavla VI. Vekoslav Grmič je bil še posebej primeren za nosilno figuro teh teženj, saj ni bil le nosilec tedaj sodobnih teoloških pogledov, marveč je bil kot pripadnik »vzhodnoštajerskega toka« v slovenski katoliški skupnosti sočasno vsebinsko blizu nekaterim postulatom komunističnih oblasti na Slovenskem. Toda nepripravljenost slednjih na kakorkoli enakopravno obravnavo Cerkve in zaostritev izhodiščnih postavk »vzhodnoštajerskega toka« katoliške misli v Grmičevem krogu sta sčasoma povečali razkorak med tem krogom in večino slovenskih katoličanov ter pripeljali do zatona »Grmičevega desetletja« po letu 1978.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-25 11:15:35</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>109186</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
