Poznavanje skrbi za glas pri učiteljih osnovnih in srednjih šol v Reki, HrvaškaMešter, Mia (Avtor) Hočevar Boltežar, Irena (Mentor) glasV teoretičnem delu magistrskega dela je obravnavano področje glasu, glasovnih motenj, dejavnikov, ki vplivajo na pojav glasovnih motenj. Posebno pozornost sem namenila pojmu vokalnih profesionalcev, še posebej sem izpostavila učitelje kot vokalne profesionalce. Izpostavila sem tudi poklicne bolezni ter skrb za glas oziroma glasovno higieno in njen pomen. Dotaknila sem se tudi različnih raziskav, narejenih v svetu in v Sloveniji, ki se osredotočajo na glasovne motnje pri učiteljih kot tudi različnih raziskav o glasovni higieni. Empirični del se osredotoča na poznavanje skrbi za glas oziroma glasovne higiene pri učiteljih osnovnih in srednjih šol. Ker raziskave kažejo, da so pedagoški delavci najpogostejši bolniki z motnjami glasu in ena najbolj ogroženih populacij za pojav glasovnih težav, hkrati pa med formalnim izobraževanjem ne pridobijo znanja o glasovni higieni, se moja magistrska naloga osredotoča prav na področje glasovne higiene in ozaveščenosti o dejavnikih, ki vplivajo na kakovost glasu. S tem želim tudi doseči, da bodo učitelji in profesorji bolj ozaveščeni o pomembnosti poznavanja glasovne higiene in jih spodbuditi k upoštevanju napotkov skrbi za glas. Uporabila sem anonimni vprašalnik o poznavanju različnih dejavnikov, ki vplivajo oziroma ne vplivajo na glas, prirejen po avtorjih Kovačić in Buđanovac. Za posamezne trditve o dejavnikih, ki bi lahko vplivali na glas, so učitelji označili, ali trditev drži, ne drži ali pa »ne vem«. Na podlagi raziskave je bilo ugotovljeno, da je skupina 150 učiteljev osnovne in srednje šole pravilno odgovorila na 23 trditev v 66%. Čeprav je 81% učiteljev končalo pedagoško smer študija, pa jih je samo 8 imelo predavanja o glasovni higieni v času študija. Učitelji s pedagoško smerjo študija so pomembno slabše odgovarjali na 3 trditve v vprašalniku ter imeli slabši skupen rezultata kot tisti brez pedagoške smeri študija (p=0,005). Učitelji, ki so kadarkoli v karieri prejeli informacije o skrbi za glas, so statistično pomembno boljše odgovarjali na 4 postavke, tudi njihov celoten rezultat je bil statistično boljši kot pri nasprotni skupini (p=0,000). To je potrdilo tudi značilno manjše število odgovorov »ne vem« v skupini, ki je dobila informacije o skrbi za glas. Med učitelji osnovne in srednje šole smo našli značilni razliki le pri dveh postavkah, vendar to ni predstavljajo pomembne razlike glede skupnega rezultata vprašalnika. Učitelji z več kot 20 let delovne dobe so pomembno pravilneje odgovarjali na 4 postavke, statistično značilno boljši je bil tudi njihov skupni rezultata (p=0,004), kar je potrdil tudi korelacijski koeficient. Ženske so pokazale značilno boljše poznavanje glasovne higiene kot moški (p= 0,000). Učitelji so pokazali približno enako poznavanje vpliva prehrambenih navad in glasovnih navad na glas. Vsi pridobljeni rezultati nakazujejo na ogromno potrebo po uvajanju izobraževanja o glasovni higieni in pravilni rabi glasu že med študijem ali vsaj med zaposlitvijo v poklicu z glasovno obremenitvijo, saj to posredno vpliva na zmanjšanje glasovnih motenj pri učiteljih. Pridobljeni rezultati bi morali tudi vzpodbuditi zaskrbljenost logopedom in ostalim strokovnjakom, katerih naloga je pomagati učiteljem in ostalim vokalnim profesionalcem za večjo ozaveščenost o glasovni higieni.20192019-08-24 04:08:55Magistrsko delo/naloga109161sl