Ocena kakovosti magnetnoresonančnih slik glave z možganskimi tumorji za potrebe planiranja v radioterapijiDolenc, Laura (Avtor) Rogina, Dominika (Avtor) Žager Marciuš, Valerija (Mentor) Mekiš, Vesna (Komentor) možganski tumorjiradioterapijamagnetno resonančni simulatorkakovost magnetno resonančnih slikplaniranjePrimarni in sekundarni možganski tumorji so tumorji centralnega živčnega sistema. Vsako zdravljenje z obsevanjem je za bolnika načrtovano. Danes pri postopkih načrtovanja obsevanja možganskih tumorjev rutinsko uporabljamo računalniško tomografske simulatorje skupaj z magnetno resonančnimi simulatorji. Magnetnoresonančni simulator se dodatno uporablja zaradi boljše kontrastne in prostorske ločljivosti mehkih tkiv v primerjavi z računalniško tomografskim simulatorjem. Namen: Primerjati kakovost magnetno resonančnih slik bolnikov z možganskim tumorjem med dvema uporabljenima tuljavama in različno fiksacijo bolnika, s pomočjo lastno izdelanih smernic za potrebe planiranja v radioterapiji. Metode dela: V retrospektivni raziskavi s sekundarno analizo podatkov smo, na Onkološkem inštitutu Ljubljana, analizirali slike bolnikov z možganskim tumorjem, ki so imeli pripravo na obsevanje tudi na magnetno resonančnem simulatorju. Izbrali smo časovno obdobje treh mesecev, od 1. 8. 2018 do 31. 10. 2018. Izdelali smo lastne kriterije za ocenjevanje magnetno resonančnih slik, po katerih so trije neodvisni ocenjevalci ocenili magnetno resonančne slike. Podatke smo obdelali s pomočjo programa za statistično obdelavo podatkov. Rezultati: Ocenjevalci se pri ocenjevanju artefaktov premikanja, niso strinjali, vendar v povprečju vseh treh ocenjevalcev ni statistično značilnih razlik. Opazili smo pojavljanje različnih artefaktov, kot so artefakti zaradi pulziranja žil, zobnih vsadkov, gibanje oči in pulziranje likvorja. Pri več kot polovici kriterijev je bila najvišje ocenjena tuljava HNU face bill. S statistično analizo smo ugotovili statistično značilno razliko le pri kriteriju, kjer se je ocenjevala splošna kakovost magnetno resonančnih slik, vendar le pri enem ocenjevalcu (p<10-3), medtem ko drugod nismo ugotovili statistično značilnih razlik (p > 0,05) med tuljavama 6-channel flex coil in HNU face bill. Razprava in zaključek: Ne moremo z zanesljivostjo trditi, da vrsta fiksacijske maske in zato izbor tuljave vpliva na prisotnost artefaktov premikanja. Za kakovost MR slike je pomembno, da ti premiki niso moteči za planiranje obsevanja. Odstopanja v kakovosti slik so se pojavila zaradi različne oblike tuljav in števila kanalov in s tem drugačne pokritosti slikanega področja. Razlike v kvaliteti slik so se pojavile predvsem na področju temena glave, kjer se pri tuljavi 6-channel flex coil pojavi zrnata slika pri nekaj zgornjih rezih. S tuljavo HNU face bill je bilo poslikanih približno dva krat manj bolnikov in morda je to razlog boljšega rezultata v ocenjevanju magnetno resonančnih slik v primerjavi s tuljavo 6-channel flex coil.20192019-08-23 07:46:45Diplomsko delo/naloga109139sl