<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109136"><dc:title>Radiosenzibilizacija celic raka prostate s tarčnimi zdravili</dc:title><dc:creator>Kozjek-Mencinger,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Temnikar,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Serša,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Markelc,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>rak prostate</dc:subject><dc:subject>radiosenzibilizacija</dc:subject><dc:subject>celične linije</dc:subject><dc:subject>test klonogenosti</dc:subject><dc:subject>gemcitabin</dc:subject><dc:subject>GnRHR-gemcitabin</dc:subject><dc:description>Uvod: Rak je bolezen, oziroma skupek bolezni, za katere je značilna nenadzorovana rast in delitev celic. Najpogostejši rak pri moških je rak prostate. Zdravljenje je lahko kirurško, obsevalno, hormonsko, kombinirano ali odloženo. Najpogostejše je obsevanje. Učinkovitost obsevanja se lahko izboljša z uporabo zdravil-radiosenzibilizatorjev. Namen: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali je zdravilo GnRHR-Gemicitabin (Gemcitabin vezan na peptid, ki se veže na receptor za gonadolinberin (GnRHR)) tarčno zdravilo, s katerim bi lahko zdravili rakave celice prostate in če lahko z njim radiosenzibiliziramo samo celice raka in ne ostalih celic. Metode dela: Izvedli smo test klonogenosti, ki se uporablja za določanje števila celic, ki so ohranile reproduktivno sposobnost. V poskusu smo uporabili dve celični liniji humanega raka prostate PC-3 ter DU145 in eno mišjo celično linijo raka debelega črevesa MC-38. Najprej smo z metodo kvantitativnega PCR v realnem času določili izražanja receptorja GnRHR v vseh treh celičnih linijah. Nato smo del vzorca vsake celične linije izpostavili različnim dozam sevanja, del pa kombinaciji Gemcitabina z obsevanjem ali GnRHR-Gemcitabina z obsevanjem. Po 14 dneh smo celice fiksirali, ter prešteli vidne kolonije. Rezultati: Pokazali smo, da so vse tri celične linije uporabljene v študiji občutljive na obsevanje, njihova radiosenzitivnost pa se poveča v kombinaciji z Gemcitabinom. Uporaba GnRHR-Gemcitabina pa je povečala radiosenzitivnost samo pri celičnih linijah PC-3 ter Du145, medtem ko je le ta pri celični liniji MC-38 ostala enaka samo obsevanim celicam. Pri mišji celični liniji MC-38 smo pokazali, da se GnRH receptor, na katerega se veže GnRHR-Gemcitabin, ne izraža, medtem ko se pri celičnih linijah PC-3 ter Du145 izraža, kar pojasni razlike v učinku GnRHR-Gemcitabina v kombinaciji z obsevanjem. Razprava in zaključek: Pri dodatku Gemcitabina se radiosenzibilitivnost vseh treh celičnih linij poveča, dodatek GnRHRGemcitabina pa poveča radiosenzibilnost celičnih linij PC-3 ter Du145, ne pa celične linije MC-38. S tem smo potrdili, da je GnRHR-Gemcitabin tarčno zdravilo ter radiosenzibilizator.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-23 07:46:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109136</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
