Sprememba ekspozicijskih pogojev pri slikanju kolka z in brez rešetke za ohranitev enakega ekspozicijskega indeksaMilošević, Nastja (Avtor) Žibred, Tina (Avtor) Medič, Mojca (Mentor) ekspozicijski indeks (ei)ekspozicijski pogojibucky faktorpospeševalna napetost (kv)produkt toka in časa ekspozicije (mas)dapUvod: Kakovosten in diagnostično uporaben rentgenogram dosežemo s pravilno izbiro ekspozicijskih pogojev in z radiografsko rešetko, ko je ta potrebna. Radiografsko rešetko v radiološki praksi uporabljamo z namenom izboljšanja kontrastne ločljivosti, saj absorbira sipano sevanje. Za doseg izboljšane kontrastne ločljivosti moramo povečati ekspozicijske pogoje. Ob nepravilni spremembi le-teh se posledice odrazijo v slabi kontrastni ločljivosti in slabem razmerju signal-šum. Produkt toka in časa vpliva tudi na ekspozicijski indeks. Če prvega podvojimo, se podvoji tudi slednji. Ekspozicijski indeks je numerični parameter, ki poda povratno informacijo o količini sevanja. Količino sevanja lahko izrazimo z DAP (Dose Area Product), ki predstavlja produkt doze in površine. To je dokazano najboljša količina za oceno efektivne doze. Namen: Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako se spreminjata ekspozicijski indeks ter dozna obremenitev pacienta pri slikanju s spremenjenim razmerjem rešetke. Zanimalo nas je ali so bucky faktorji, dostopni v literaturi ustrezni tudi za računalniško radiografijo. Cilj je bil eventuelno potrditi uporabo bucky faktorjev, v nasprotnem pa določiti nove vrednosti, ki bi bile primerne tudi v računalniški radiografiji. Metode dela: Metode dela zajemajo pregled literature in ključni eksperimentalni del. Na fantomu medenice smo merili ekspozicijski indeks in DAP. Slikali smo z začetno pospeševalno napetostjo 70 kV, ki je priporočena za slikanje kolka, vse do 90 kV. Za določitev bucky faktorja smo izvedli tudi sklop meritev brez rešetke. Jakost snopa smo sproti prilagajali, da ekspozicijski indeks nebi presegel optimalnih vrednosti, ki smo si jih predhodno določili. Pri elektronski nastavitvi ekspozicijskih pogojev smo upoštevali razmerje rešetke, razdaljo na katero je fokusirana, bucky faktor in ekspozicijske vrednosti, ki jih ponuja aparat. Rezultati: Rezultate smo zbrali in predstavili v tabelah, ki prikazujejo serijo meritev izvedenih na fantomu medenice v AP projekciji. Pri prestopu iz tehnike slikanja brez rešetke v tehniko slikanja z rešetko se zviša ekspozicijski indeks, prav tako se poveča dozna obremenitev. Na osnovi naših meritev moramo pri uporabi rešetke z razmerjem 12:1 in 13:1 produkt toka in časa izračunano povečati za bucky faktor 5, da ohranimo ekspozicijski indeks okoli idealnega (±6 %). Ugotovili smo, da je doza, ki jo prejme fantom pri tehniki slikanja z rešetko in temu ustrezno prilagojenimi ekspozicijskimi pogoji, pri začetni vrednosti 70 kV za kar 545 % večja od doze, ki jo prejme pri slikanju brez rešetke. Pri pospeševalni napetosti 90 kV pa je dozna obremenitev pri tehniki slikanja z rešetko za 479 % večja kot pri slikanju brez nje. Doza se je tekom meritev in povečevanja pospeševalne napetosti pri obeh načinih slikanja zmanjšala. Pri slikanju brez rešetke je bila doza pri vrednosti 90 kV za 30,9 % manjša kot pri 70 kV, pri slikanju z rešetko pa za 39,3%. Na podlagi eksperimentalnega dela smo izračunali nove bucky faktorje in njihov vpliv na dozo. Razprava in zaključek: Iz meritev opravljenih v naši raziskavi lahko zaključimo oziroma potrdimo pravilo, ki pravi, da pri prehodu iz slikanja brez rešetke v slikanje z rešetko, katere razmerje je 12:1, povečamo ekspozicijske pogoje v povprečju za pet krat, prav tako lahko sklepamo, da se ekspozicijski pogoji v računalniški radiografiji povečajo za bucky faktor 5 tudi pri uporabi rešetke z razmerjem 13:1. Naš bucky faktor se pri 70 kV za +1,63 razlikuje od bucky faktorjev zapisanih v literaturi Bushonga, Carola in Currya. Po primerjavi s Carltonom, pa je naš bucky faktor pri 85 kV nižji za 0,5. Bucky faktor določa tudi dozno obremenitev pacienta, vendar je za prikaz doze bolj primeren produkt med dozo in površino. Vrednost DAP z višanjem pospeševalne napetosti pada, tako pri uporabi rešetke kot pri slikanju brez nje. Podobno lahko trdimo tudi pri primerjavi rešetk z različnima razmerjema.20192019-08-23 07:46:16Diplomsko delo/naloga109132sl