Izzivi obravnave otročnice in novorojenca po zgodnjem odpustu iz porodnišniceOdar, Tinkara (Avtor) Stanek Zidarič, Tita (Mentor) Skubic, Metka (Komentor) babištvopoporodna obravnavazgodnji odpustpatronažna medicinska sestraUvod: Čas, ki ga otročnica in novorojenec po vaginalnem porodu preživita v porodnišnici, se je skrajšal. Zgodnji odpust postaja del ustaljene prakse tudi v Sloveniji, ključnega pomena za varnost zgodnjega odpusta pa je kakovostna poporodna obravnava na domu. Namen: Je raziskati poporodno obravnavo po zgodnjem odpustu iz porodnišnice. Raziskovali smo med izvajalci patronažne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji. Glede na to, da je preživljanje zgodnjega poporodnega obdobja prestavljeno v domače okolje, želimo z raziskavo ugotoviti, kako je temu prilagojen trenutni sistem poporodne obravnave. Metode dela: V prvem delu diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom znanstvene literature. Zbiranje literature je potekalo v spletnih podatkovnih bazah: ScienceDirect, PubMed in Cochrane Library. Nabor člankov za natančno analizo je bil izbran po metodologiji PRISMA. V drugem delu raziskave smo uporabili deskriptivno kavzalno ne-eksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika. Za izvedbo raziskave smo izbrali neslučajnostni namenski vzorec, v katerega so bili vključeni vsi izvajalci patronažnega varstva v Sloveniji. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali deljena mnenja patronažnih medicinskih sester glede časovne opredelitve zgodnjega odpusta iz porodnišnice po vaginalnem porodu. Menijo, da zgodnji odpust ni niti varen in niti nevaren za otročnico in novorojenca. Skoraj polovica anketiranih ni obveščenih o odpustu otročnice in novorojenca s strani porodnišnice in bi se jim v večini to zdelo pomembno. Po zgodnjem odpustu iz porodnišnice se najpogosteje srečujejo s težavami s pristavljanjem, najmanj pa z obravnavo poporodnih duševnih motenj. Večina anketiranih se popolnoma strinja, da je zgodnji odpust iz porodnišnice razlog, da novonastala družina potrebuje več podpore s strani patronažne medicinske sestre ter da bi morala biti poporodna obravnava po zgodnjem odpustu bolj individualno prilagojena posamezni družini. Razprava in zaključek: Patronažne medicinske sestre se po zgodnjem odpustu srečujejo s kompleksnejšo obravnavo, kjer je izpostavljena predvsem večja potreba po pomoči pri pristavljanju in dojenju. Duševnemu zdravju žensk v poporodnem obdobju se ne namenja dovolj pozornosti, Edinburški vprašalnik za odkrivanje poporodne depresije pogosto ni vključen v obravnavo. Po zgodnjem odpustu je potrebna kontinuirana in individualno prilagojena obravnava s strani patronažne medicinske sestre, ki pa je mogoča le z ustreznim in pravočasnim obveščanjem s strani porodnišnice.20192019-08-23 07:46:09Diplomsko delo/naloga109131sl