Zasvojenost z družabnimi omrežji in povezava s samopodobo študentovBajt, Mateja (Avtor) Rihter, Liljana (Mentor) zasvojenostspletna socialna omrežjazadovoljstvo z življenjemsamopodobaDružabna omrežja predstavljajo vedno večji del življenja večine ljudi, tako mladih kot starih. Z njihovim hitrim razvojem (Facebook, Twitter, Instagram itd.) so vsebine le teh postale pomemben del vsakdana predvsem mlajše generacije. Kljub temu, da imajo kar nekaj pozitivnih vplivov na naše življenje, pa v svetu in Sloveniji vedno več raziskovalcev odkriva, da imajo nasprotno tudi veliko negativnih posledic. Diplomsko delo obravnava zasvojenost z družabnimi omrežji in povezavo med uporabo družabnih omrežij ter samopodobo, zadovoljstvom z življenjem in kontrolo nad lastnim življenjem pri slovenskih študentih. V diplomskem delu so predstavljene tudi tehnike, ki se jih študenti poslužujejo za zmanjšanje časa preživetega na družabnih omrežjih. Sestavljeno je iz dveh delov. Prvi del je teoretični – v njem so predstavljene teoretične osnove s ključnimi pojmi, ki se nanašajo na obravnavano tematiko. Drugi del je empirični – v njem je predstavljen problem, metodologija, rezultati, razprava, sklepi in predlogi. Kvantitativna raziskava je bila izvedena na neslučajnostnem vzorcu 159 slovenskih študentov starih od 19 do vključno 25 let. V njej je sodelovalo 123 žensk (77, 4 %) in 36 moških (22, 6 %). Podatki so bili pridobljeni s pomočjo spletne ankete. Skoraj vsi vprašani študenti imajo ustvarjen profil na družabnih omrežjih. Najbolj priljubljeno je družabno omrežje Youtube, sledijo mu Facebook, Facebook messenger, Instagram, Snapchat in druga. Večina vprašanih študentov ocenjuje, da je zmožna nadzorovati čas preživet na družabnih omrežjih. Najpogostejši tehniki, ki se ju študenti poslužujejo za zmanjšanje časa preživetega na družabnih omrežjih, sta zapolnitev dnevnega urnika z drugimi dejavnostmi in sprehod v naravi ali druga telesna vadba. Večina vprašanih študentov pri sebi ne zaznava znakov zasvojenosti z družabnimi omrežji. Slaba polovica vprašanih študentov še ni doživljala neprijetnih čustev ob nizkem odzivu (majhnem številu »všečkov«) na svojo fotografijo (fotografijo sebe), ki so jo objavili na svojem profilu družabnega omrežja, malo manj kot tretjina študentov pa je že doživljala taka čustva. Povprečno število »všečkov«, ki jih vprašani študenti dobijo na objave fotografij sebe na svojem profilu družabnega omrežja in čas, ki ga vprašani študenti vsakodnevno preživijo na družabnih omrežjih, nista povezana s splošno samopodobo študentov. Čas prav tako ni povezan z medosebno (socialno) samopodobo in kontrolo nad lastnim življenjem. Med časom, ki ga vprašani študenti vsakodnevno preživijo na družabnih omrežjih in njihovo telesno samopodobo ter zadovoljstvom z življenjem pa obstaja šibka negativna povezanost. Več časa kot študenti vsakodnevno preživijo na družabnih omrežjih, nižjo telesno samopodobo imajo in manj so zadovoljni s svojim življenjem. V bodoče bi bilo potrebno izvesti podobno raziskavo na mlajši (osnovnošolci, srednješolci) in starejši (odrasli) populaciji ter uporabiti drugačen način merjena samopodobe. Potrebno pa bi bilo vpeljati tudi izobraževanja socialnih delavk in delavcev na področju dela z mladimi ter staršev o pozitivnih in negativnih vidikih uporabe družabnih omrežij na življenja mladih.20192019-08-22 08:35:19Diplomsko delo/naloga109108sl