Ekoturizem na Japonskem in v Južni Koreji: Študiji primera kmečkega turizmaRupnik, Blažka (Avtor) Kang, Byoung Yoong (Mentor) Visočnik, Nataša (Mentor) ekoturizemJaponskaJužna Korejakmečki turizemturistična kmetijaEkoturizem je vrsta turizma katerega glavni cilji omogočanja socialno in ekonomsko stabilnost lokalni skupnosti ter sočasno varovanje naravnega okolja z izvajanjem ponudbe, ki vsebuje prepletanje interaktivne dejavnosti v naravi z izobraževanjem o ohranjanju narave, lokalni tradiciji, zgodovini in kulturi. Ekoturizem se je v Evropi pričel spontano v gorskih predelih in se v osemdesetih letih dvajsetega stoletja pričel širiti po vsem svetu. Dosegel je tudi Japonsko in Južno Korejo, kjer se je razvoj pričel z vladno pobudo kot strategija za rešitev družbenih in ekonomskih težav na podeželju. Cilji diplomske naloge so raziskati razloge za razvoj, stopnjo razvoja in rezultate, ki so vidni tako na globalnem kot državnem nivoju dveh azijskih držav. Poleg tega je cilj na primeru Japonske in Južne Koreje predstaviti ozadje razvoja ekoturizma, ponudbo in promocijo ter povzeti študij primer dveh kmečkih turizmov. Primerjava stanja ekoturizma na podlagi zahodnih, japonskih in južnokorejskih virov pokaže, da je definicija ekoturizma neenotna. Japonska in Južna Koreja v ekoturistično ponudbo vključujeta različne vrste turizma v naravi, medtem ko se je na zahodu oblikoval strožji sistem klasificiranja eko ponudbe. Možnosti za nadaljnji razvoj ekoturizma so velike. Na globalni ravni je potrebno vložiti še več truda v enotno definicijo, na ravni držav Japonske in Južne Koreje pa je veliko prostora za napredek na področju intenzivnejšega truda za ohranjanje naravnega okolja.20192019-08-22 07:15:08Diplomsko delo/naloga109097sl