<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109093"><dc:title>Zasnova in izvedba sledilne naprave z brezžično komunikacijo LoRa in sistemom globalnega pozicioniranja</dc:title><dc:creator>ŠTIRN,	FILIP	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batagelj,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Blatnik,	Aljaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Lora</dc:subject><dc:subject>LoraWAN</dc:subject><dc:subject>GPS</dc:subject><dc:subject>internet stvari</dc:subject><dc:subject>The Things Network</dc:subject><dc:description>V zaključni nalogi se seznanimo z izdelavo sledilne naprave s pomočjo tehnologije Lora in sistema globalnega pozicioniranja (angl. global positioning system – GPS). Lora spada med tehnologije digitalnih brezžičnih podatkovnih komunikacij. Naprave s to tehnologijo so energijsko varčne, imajo dolg doseg in se večinoma uporabljajo pri gradnji omrežij, ki jih združimo pod pojmom internet stvari (angl. Internet of Things – IoT). Ker se število naprav v teh omrežjih iz leta v leto drastično povečuje, je glavni fokus tega dela prav opis tehnologije Lora. Prav tako je uporaba geolokacije in zmožnost sledenja dobrodošla v marsikateri aplikaciji oz. produktu, zaradi česar se mi je uporaba GPS čipa zdela smiselna izbira. Za zbiranje in obdelavo podatkov sem uporabil odprto Lora omrežje, imenovano omrežje stvari (angl. The Things Network – TTN), do katerega dostopamo preko javno dostopnih omrežnih prehodov.
V delu se najprej seznanimo s kratkim opisom celotne Lora tehnologije. Sledi opis komunikacije, ki je bila s časom razdeljena na dva nivoja. Najprej je opisan spodnji, ki nosi ime Lora in obsega radijski del. Na tem mestu se nahaja kratek opis modulacij z razširjenim spektrom, ki mu sledi opis modulacije Lora in obrazložitev pogostih pojmov, ki jih tam srečamo. V sklopu tega poglavja nadaljujemo z Lora paketno strukturo. Ker je bil v delu uporabljen modul s čipom SX1276, so nato opisane njegove lastnosti in postopki pošiljanja ter sprejemanja, ki jim je potrebno za uspešno komunikacijo ustrezno slediti. Delo nato opisuje drugi sloj, imenovan LoraWAN. Opisani so načini komunikacije, značilni za ta sloj, in sestava okvirja, ki ga moramo na tem nivoju pravilno sestaviti in nato posredovati nižjemu nivoju. Omenjene so tudi regulacije, ki vnašajo določene omejitve. Pregled celotne komunikacije je zaključen s poglavjem o arhitekturi omrežja TTN, kjer je predstavljen pomen gradnikov, ki skupaj tvorijo omrežje ter njihove naloge. Razloženi so postopki registracije in dodatne možnosti, ki jih omrežje ponuja za lažje povezovanje naše naprave z aplikacijo. Pred poglavjem o izdelavi izdelka je predstavljen še kratek opis izbranega GPS modula in obrazložitev podatkov, ki sem jih potreboval za dotični projekt.
Zadnje poglavje je namenjeno izvedbi projekta. Opisani so kratka teorija o antenah in potek njene izdelave ter z njo povezane meritve. Sledi načrtovanje in izdelava končnega izdelka. Razloženi so načrt vezja, koraki izdelave ter implementacija programske kode, ki se sicer v celoti nahaja v dodatku zaključnega dela. Na koncu je predstavljen preizkus izdelka in na podlagi opravljenih meritev, podano mnenje o nadaljni prihodnosti tehnologije Lora.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-08-21 09:50:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>109093</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
