<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109070"><dc:title>Liturgična glasba po drugem vatikanskem cerkvenem zboru in doprinos Gregorja Zafošnika v glasbeno zakladnico pokoncilske Cerkve na Slovenskem</dc:title><dc:creator>Oblonšek,	Cecilija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>regens cori</dc:subject><dc:subject>mariborska stolnica</dc:subject><dc:subject>Teološka fakulteta - Enota v Mariboru</dc:subject><dc:subject>liturgična glasba</dc:subject><dc:subject>liturgična prenova</dc:subject><dc:subject>drugi vatikanski cerkveni zbor</dc:subject><dc:subject>občestveno sodelovanje</dc:subject><dc:description>Duhovnik Gregor Zafošnik je kot skladatelj najbolj plodovito ustvarjal v obdobju, znotraj katerega je na glasbeno-liturgičnem področju prihajalo do mnogih sprememb v času drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Zafošnikov skladateljski opus, ki je bil vselej naklonjen preprostemu glasbenemu stavku in pozoren do manjših glasbenih zasedb, je v mnogih pogledih ustrezal usmerjenosti koncila na glasbenem področju, kar je razvidno iz skladateljevega glasbenega in pedagoškega delovanja, v katerem se je zavzeto posvetil izobraževanju cerkvenih glasbenikov in preprostim napevom maš, spevov med berili ter ljudskih pesmi. S svojim skladateljskim opusom in izdajami pesmaric je močno zaznamoval predvsem glasbeni repertoar pevskih korov na območju današnje Nadškofije Maribor, z mnogimi deli pa je prodrl tudi na celotno slovensko raven in v tujino. V razpravi se posvečamo njegovi naklonjenosti do občestvene pesmi, ki jo je drugi vatikanski cerkveni zbor utemeljil kot liturgično glasbo in jo postavil ob bok gregorijanskemu koralu ter klasični in moderni polifoniji.</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-08-20 16:23:38</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>109070</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
