<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109061"><dc:title>Kulturni utrip v Mariboru med svetovnima vojnama</dc:title><dc:creator>Potočnik,	Dragan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>kulturno dogajanje v Mariboru</dc:subject><dc:subject>1918-1941</dc:subject><dc:subject>kulturne ustanove</dc:subject><dc:subject>društva</dc:subject><dc:subject>gledališče</dc:subject><dc:subject>knjižnice</dc:subject><dc:subject>glasbeno življenje</dc:subject><dc:subject>leposlovje</dc:subject><dc:subject>bogoslovna šola</dc:subject><dc:description>Po prvi svetovni vojni je Maribor pripadel Kraljevini SHS. Mesto je že kmalu postalo pravo središče različnih kultur, ki so vsaka s svojim delovanjem prispevale h kulturnemu mozaiku mesta. H kulturni razpoznavnosti mesta so prispevali Primorci, ki so pribežali tja pred fašističnim terorjem, in tudi Nemci. Ti so bili vsaj do srede tridesetih let v glavnem strpni do nove oblasti. S svojim kulturnim delovanjem pa so bogatili tudi Slovence. Poleg Nemcev so tudi drugi narodi v mestu, predvsem Čehi, Rusi, Hrvati in Srbi, s svojim kulturnim deležem pomagali k pravi svetovljanski podobi mesta. Prav narodno mešana družba je dajala mestu pravi čar. Vrsta gledaliških odrov s predstavami v različnih jezikih, pevski nastopi številnih društev, številne dobro založene knjižnice, številna predavanja, razstave itn. – zaradi vsega tega je Maribor v tridesetih letih postal mesto, povsem primerljivo s podobnimi mesti v takratni Srednji Evropi</dc:description><dc:date>2018</dc:date><dc:date>2019-08-20 08:51:34</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>109061</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
