<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109041"><dc:title>Odpustki</dc:title><dc:creator>Slatinek,	Stanislav	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>odpustki</dc:subject><dc:subject>indulgentia</dc:subject><dc:subject>reformacija</dc:subject><dc:subject>95 tez</dc:subject><dc:subject>vera</dc:subject><dc:description>Vprašanje odpustkov (indulgentia) je postalo, zgodovinsko gledano, izhodiščna točka reformacije. Proti koncu srednjega veka so se pri podeljevanju odpustkov marsikje vrinile resne zlorabe. Temu je ostro nasprotoval Martin Luter in leta 1517 sestavil svojih 95 tez. Cerkvi je očital pohlepnost, ker svete stvari daje naprodaj kakor blago. Po Lutrovi sodbi je praksa prodaje odpustkov povzročila Cerkvi veliko škode. Njegove teze so povzročile verski konflikt in luteransko reformacijo. Martin Luter je bil obtožen krivoverstva in 3. januarja 1521 izobčen. Po 500 letih ugotavljamo, da reformacije niso sprožile samo Lutrove teze, ampak predvsem pomanjkanje medsebojne tolerance, spoštovanja in razumskega presojanja. Vprašanje odpustkov danes ni več deležno kakšne posebne pozornosti pri ekumenskih pogovorih med katoličani in evangeličani. Protestantska reformacija je nedvomno eden od najpomembnejših pokazateljev, kam lahko pripelje pomanjkanje širokega diskurza o perečih vprašanjih vere. Danes je zato treba predvsem poslušati in se skušati vživeti v razmišljanje drugega, ne pa hiteti s kritiko in nepremišljeno sodbo od daleč</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2019-08-19 20:17:52</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>109041</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
