<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=109019"><dc:title>Razpetost religij med možnostma mirotvornega in nasilnega delovanja</dc:title><dc:creator>Ocvirk,	Drago	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>religija</dc:subject><dc:subject>mir</dc:subject><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>budizem</dc:subject><dc:subject>hinduizem</dc:subject><dc:subject>islam</dc:subject><dc:subject>monoteizem</dc:subject><dc:subject>mnogoboštvo</dc:subject><dc:subject>ateizem</dc:subject><dc:subject>civilizacija</dc:subject><dc:subject>spopad civilizacij</dc:subject><dc:description>Razprava osvetljuje tisto vrsto nasilja, ki se sklicuje in opravičuje z religijo. Ker se pri nas tovrstno nasilje povezuje (zgolj) z islamom, pokaže prvi del na primeru budizma in hinduizma, da religijsko podprto nasilje lahko izbruhne kjer koli. Odgovor, zakaj je temu tako, se išče v drugem delu. Najprej so prikazane nekatere pri nas prevladujoče razlage tega nasilja in njihove pomanjkljivosti, nato pa je podana razlaga, ki se opira na dvopolno strukturo idejnih sistemov. Zaradi te dvopolnosti lahko religija zdrsne ali v fundamentalizem, ki v skrajnem primeru poraja nasilje, ali v razkroj identitete, kar se lahko konča v uničujoči vseenosti. Kolikor so religije duša civilizacij, lahko v primeru patološkega delovanja svoje strukture vodijo v barbarstvo. Zato se v tretjem delu zastavlja vprašanje, ali teza o spopadu civilizacij, ki religijam pripisuje odločilno vlogo v njem, vzdrži kritično presojo.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2019-08-19 13:03:26</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>109019</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
