<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108977"><dc:title>Sveta brata Ciril in Metod kot zavetnika Evrope</dc:title><dc:creator>Pivec,	Franci	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Ciril-Metodova ideja</dc:subject><dc:subject>zedinjenje kristjanov</dc:subject><dc:subject>verski zavetniki</dc:subject><dc:subject>zavetniki Evrope</dc:subject><dc:subject>evropski spomin</dc:subject><dc:description>Izhodišče članka je Slomškova ustanovitev molitvene bratovščine sv. Cirila in Metoda, ki naj bi pomagala k zedinjenju katoličanov in pravoslavcev. S tem je prebudil zanimanje za slovanska apostola, ki pa sta pred tem in za tem doživljala različne oblike instrumentalizacije v nasprotju z njunimi hotenji. Že za svojega življenja sta bila žrtvi političnih interesov, kar se je dogajalo tudi v kasnejših obdobjih, pogosto v obliki nacionalističnega prisvajanja njune ideje. Njuna razglasitev za Zaščitnika Evrope je upravičena, obenem pa zahteva kritično soočenje z zgodovinskim potvarjanjem njunega delovanja. V tem oziru imamo dober zgled v slovenskih poznavalcih obeh misijonarjev, posebej v A.M. Slomšku in F. Grivcu, ki sta razumela transnacionalni pomen Cirila in Metoda. Na teh osnovah bi lahko veliko prispevali k oblikovanju evropskega spomina, ki mu doslej nismo posvečali primerne pozornosti. Pri tem bi bilo koristno upoštevati Halbwachsova in Assmannova teoretična izhodišča o ʺprostorih spominaʺ in ʺfigurah spominaʺ. Predvsem pa je treba spoštovati Slomškov napotek, da Ciril-Metodove ideje ne morejo uspevati, če se vanje vmešavajo politični in državni interesi ki težijo k prevladi ene strani nad drugo.</dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2019-08-18 14:26:03</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>108977</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
