Ciril-Metodiana 19. in 20. stoletjaOrožen, Martina (Avtor) Ciril-Metodianaoživljanje češčenjajezikovni spomenikiverske vsebineslovenski prostorSlovaškaČeškaOb letošnjem 1150. jubileju prihoda svetih bratov na Moravsko (863) skuša prispevek orisati tri stopnje razvoja Ciril-Metodiane na Slovenskem. Prvo označuje oživljanje njunega češčenja v 19. stoletju v slovenskem prostoru. Bilo je vodeno in tako v verskem, jezikovnem in narodnostnem oziru izjemno zaznamovano. K temu so pripomogla znanstvena odkritja najstarejših jezikovnih spomenikov iz časov pokristjanjevanja (Brižinskih spomenikov in starocerkvenoslovanskega slovstva) - ter povezave z verskim in kulturnim življenjem na Moravskem v skupni državi Avstriji. S to razliko, da tam spomin na sveta brata izvira iz njune dejanske prisotnosti v davnini. V 20. stol. se v spremenjenih državnih okvirih (nastanek Jugoslavije in Češkoslovaške) pogled od jezikoslovnih vprašanj preusmeri k verski vsebini sporočil in prevodom Žitij v posamezne slovanske jezike, tudi v slovenščino ( Fr. Grivec, 1936, 1951). Po zaslugi kulturološko razgledanih teologov (prof. Teološke fak., Fr. Grivec, A.C. Stojan, nadškof Olomouca) oživi stvarno prizadevanje za versko in teološko razumevanje, spoznavanje, na tej podlagi daljnoročno zbliževanje s pravoslavnim svetom jugovzhodne Evrope. Osnovana je Velehradska Akademija, organizirana so mednarodna srečanja teologov na sedmih velehradskih kongresih (1907 - 1936). Le-ta pripravljajo podlago za razvoj sodobnega ekumenizma. Po drugi svetovni vojni neugodne politično-družbene razmere v Sloveniji prisotnost Ciril-Metodiane v javnosti zaustavijo. Umakne se v znanstveno in teološko ʺzasebnostʺ. Navzven je prisotna le ob zidavi cerkvá, posvečenih sv. Cirilu in Metodu. Ta zadržanost v javnosti je za Slovenijo še vedno značilna, medtem ko je vsaka obletnica (npr. 1963, 1985, 20150) na Češkem in Slovaškem v državnih okvirih vse močneje obeležena v publicistiki, znanosti, kulturi in verskem življenju Cerkve.20132019-08-18 13:32:17Članek v reviji108970sl