<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108969"><dc:title>Prispevek Franca Grivca pri ovrednotenju sv. Cirila in Metoda</dc:title><dc:creator>Škafar,	Vinko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Žitja Konstantina</dc:subject><dc:subject>Žitja Metodija</dc:subject><dc:subject>pradedne časti</dc:subject><dc:subject>teologija Cirila in Metoda</dc:subject><dc:description>Ob 1150-letnici prihoda sv. Cirila in Metoda na Moravsko (863-2013) in 50-letnici smrti Franca Grivca (1878-1963) avtor predstavi Grivčev prispevek pri ovrednotenju sv. Cirila in Metoda pod tremi vidiki: 1. Žitje sv. Cirila in Metoda, 2. Življenjepisi o sv. Cirilu in Metodu in 3. Pradedne časti v teologiji sv. Cirila in Metoda. Grivec se je štirikrat poglobil v prevajanje in komentiranje Žitja Konstantina in Žitja Metodija: v slovenščini v letih 1936 in 1951, v latinščini pa 1941 in 1960. Njegovo raziskovanje je temeljilo na primerjavi cerkvenoslovanskih virov, ki jih osvetljujejo tudi latinski in skromnejši grški dokumenti. Grivec se žitij loteva kot literat, slavist, filolog, zgodovinar ter teolog, ki je poglobil posebno zanimiva vprašanja žitij. S sistematičnim poglabljanjem o vrsti vprašanj Grivec pokaže na vodilno idejo Cirilo-Metodove teologije, duhovnosti in apostolata. Sad Grivčevega raziskovanja je tudi berilo za bogoslužno branje (brevir) na praznik sv. Cirila in Metoda in navajanje zadnje izdaje njegovih Žitij v okrožnici papeža Janeza Pavla II. Apostola Slovanov. S tem, ko je Grivčevo raziskovanje Žitij navzoče v bogoslužnem branju in papeški okrožnici, ostaja njegovo delo navzoče na svetovni ravni. Uspeh njegovega raziskovanja pa je tudi v tem, da mu je v zadnjem obdobju življenja uspelo napraviti posrečeno sintezo o življenju slovanskih blagovestnikov, ki jo predstavlja njegovo delo v nemščini: Konstantin und Method, Lehrer der Slaven (1960) in v slovenščini Slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod (1963). Ob koncu svoje raziskovalne poti Grivec s Cirilovo sintagmo o pradednih časteh in iskanju bogastva pokaže na izvirni temelj čiste in plemenite človečnosti, človeškega dostojanstva in človekovih pravic, razglašenih šele leta 1948. Grivec je bil zelo navdušen, da je odkril in nakazal pomembnost pradednih časti v teologiji sv. Cirila, in je izjavil: ʺV duhu njegove vodilne ideje ga je dejansko prevzela globoka zavest o edinosti vseh ljudi v krščanstvu in v človeštvu, enakopravnosti vseh ljudi in ljudstev znotraj družine narodov in še posebej v krščanstvu in pred Bogom."</dc:description><dc:date>2013</dc:date><dc:date>2019-08-18 13:26:53</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>108969</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
