Laboratorijsko preučevanje kontaktnega delovanja lesnega pepela domačega kostanja (Castanea sativa Mill.), črne jelše (Alnus glutinosa L.) in navadnega gabra (Carpinus betulus L.) na lazarje (Arion spp., Gastropoda, Arionidae)Luzar, Klavdija (Avtor) Laznik, Žiga (Mentor) GastropodaArion spp.lazarjilaboratorijski poskuslesni pepelkontaktno delovanjezatiranjeokoljsko sprejemljive snovivarstvo rastlinV zadnjih letih so polži, predvsem lazarji (družina Arionidae), pridobili na statusu gospodarsko pomembnih škodljivcev v kmetijstvu. Za njihovo zatiranje, predvsem zaradi učinkovitosti ter enostavnega nanosa, pridelovalci najpogosteje posežejo po fitofarmacevtskih sredstvih (t.i. limacidih), ki lahko imajo negativen vpliv na okolje. Zato se dandanes povečuje težnja po iskanju alternativnih metod zatiranja polžev. Ena izmed snovi s potencialnim limacidnim delovanjem je tudi lesni pepel. V naši raziskavi smo v laboratorijskem poskusu preučevali limacidno delovanje treh vrst lesnega pepela; domačega kostanja (Castanea sativa Mill.), črne jelše (Alnus glutinosa L.) in navadnega gabra (Carpinus betulus L.) ter njihovih kombinacij v razmerju 1:1 na lazarje (Arion spp., Gastropoda, Arionidae). Preučevali smo kontaktno limacidno delovanje z valjanjem lazarjev v pepel in kontaktno limacidno delovanje pepela kot prehodne ovire. Spremljali smo različne parametre, kot so smrtnost, sposobnost hranjenja, spremembo telesne mase ter (ne)prehod ovire iz pepela. Limacidnega učinka pri kontaktnem delovanju z valjanjem nismo potrdili pri nobenem izmed preučevanih lesnih pepelov. Nasprotno pa smo dokazali limacidno delovanje lesnega pepela kot prehodne ovire. Za najuspešnejšega izmed uporabljenih se je izkazal lesni pepel navadnega gabra. Uporaba lesnega pepela v varstvu rastlin pred polži predstavlja potencial. V prihodnje bi bilo smiselno opraviti tudi poskuse na prostem.[K. Luzar]20192019-08-06 07:45:03Magistrsko delo/naloga108922sl