<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=108892"><dc:title>Podoba Slovencev in Slovenije v literarnem ustvarjanju kočevskih Nemcev: primer zgodovinskega romana in avtobiografske pripovedi</dc:title><dc:creator>Rezoničnik,	Lidija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Smolej,	Tone	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pezdirc Bartol,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kočevski Nemci</dc:subject><dc:subject>imagologija</dc:subject><dc:subject>podoba Slovencev in Slovenije</dc:subject><dc:subject>Rebellion in der Gottschee</dc:subject><dc:subject>Zvonovi so umolknili</dc:subject><dc:description>Kočevski Nemci so na območju Kočevske živeli od priselitve v 14. stoletju do druge svetovne vojne (1941/1942). Sobivanje s slovensko skupnostjo je ena izmed tem njihovega literarnega ustvarjanja, ki je glavni predmet diplomske naloge. Raziskava se osredotoča na dve izbrani deli kočevarskih avtorjev: zgodovinski roman Karla Roma Rebellion in der Gottschee (1938) in avtobiografsko pripoved Zvonovi so umolknili (2010) Johna Tschinkla. Na podlagi imagologije analizira literarni prikaz podobe Slovencev in Slovenije v obeh delih in ugotavlja, da so zgodovinske okoliščine in zunajliterarni namen dela vplivali na prikazano podobo. Medtem ko roman Rebellion in der Gottschee vzpostavlja stereotip neodločnega in podrejenega Slovenca, v odnosu med tujim (slovensko) in lastnim (kočevsko) pa je v njem po kategorijah Daniela-Henrija Pageauxa mogoče prepoznati fobijo, gre v avtobiografski pripovedi Zvonovi so umolknili za poskus objektivnega prikaza zgodovinskih dogodkov tako s slovenskega kot z nemškega gledišča in imagološko kategorijo filije.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-07-31 07:45:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108892</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>